Muanis Sinanović
6. aprila, 2020  /  Kolumna/esej

V oklepajih

Od kje potem ta tesnoba, to upanje, občutek, da se je nekaj vendarle spremenilo, nekaj, česar panični izrazi, ki se nanašajo na konkretno situacijo, so verjetno zgolj premestitve? Rekel bi, da v tem, da nihče ne ve, kaj in kako. Kaj bo jutri, do kdaj bo to trajalo, kaj bomo delali po karanteni, kaj nam sporoča vlada.

Esad Babačić
12. februarja, 2020  /  Kolumna/esej

V vrsti

Rad imam te prozorne ljudi, ker se skozi njih vidi vse. Tudi sam sem prozoren človek: moje srce je prozorno, moja duša je prozorna,
moje misli so prozorne.

Jurij Hudolin
11. septembra, 2018  /  Literatura, Proza

Križevniška ulica

Ko se je prikazala Ž., je bilo takoj vse jasno: bila je pijana in razrvana, sicer ne zanemarjena, spodobnega videza, visoka črnolaska, vitke postave, na ošvrk ženska višjega srednjega razreda.