1. oktobra, 2024  /  Poezija

Šeflca

zamíži za hip, ko ti pesek škriplje
pod supergami, zamiži in le
tale košček slike v levem spodnjem kotu,
vsaj ta hip, vsaj ta trenutek.

5. julija, 2024  /  Proza

Adeptka smrti

V vojni se večinoma umira trdo. Tudi v tistih vojnah, za katere se zdi, da so zgolj replika spopada bogov v stratosferi. Spiritualizem ni nekaj, kar bi se iskalo na bojišču.

16. junija, 2024  /  Proza

Molitev

Recimo, da si me. Ustvaril si me že, tu nimam kaj. Ampak po ducatu iks-ipsilonov, ki si izmenjujejo kljuko in mene, sem precej izmučena.

14. junija, 2024  /  Proza

Kljuse (odlomek)

To soboto sedim na naslonjalu klopi v parku in pijem. Mama me prepozna že od daleč. Na kolenih zvijam tobak, ne opazim, da se mi bliža z dolgimi, hitrimi koraki. Besna je kot ris.