Jaroslav Skrušný
7. januarja, 2021  /  Kritika

Odisej brez Itake

Schubertova možata in v slutnji bližajoče se smrti izzorjena, a hkrati lirično pretanjena in v hipnotično ponavljajoči se ritem začarana glasba se sijajno ujema s temeljnim vzdušjem romana.

Jaroslav Skrušný
10. junija, 2020  /  Kritika

Vešči premeščevalec besed

Piščeva blaga distanca do lastne življenjske in literarne snovi in njegov izmodren pogled na prehojeno pot nemara nikjer ne prideta bolj do izraza kot v razdelku nekoliko daljših zapisov, skorajda že črtic ali vinjet, v katerih kliče v spomin bežna srečanja s prijatelji, znanci, compagnons de route.

Jaroslav Skrušný
30. aprila, 2020  /  Kolumna/esej

Zapiski iz klavzure 2

Kaj, hudiča, imajo policaji opraviti na rožniških potkah in stezah, kakšno preklicano varnostno ali zaščitniško vlogo opravljajo med sprehajalci, ki v spoštljivi razdalji drug do drugega hvaležno lovimo darežljive sončne žarke?

Jaroslav Skrušný
15. aprila, 2020  /  Kolumna/esej

Zapiski iz klavzure

Manjka mi temeljni izhod iz osame, zdravilo zoper gluho tišino, polnilo za votlo praznino, ki me obdajata: manjkajo mi pogovor, dialog, izmenjava misli, kresanje mnenj, zaupna beseda, deljena tišina, nežen dotik. tu-bit, ontologija,