Vrabec Anarhist

ni
niča
ki ga
ne bi
šamaril
z aritmijo
srca

A če ne bi govoril tistega, kar čutim, bi lagal. Jaz pa ne zmorem lagati o prijatelju, niti o izgubljenem ne. Nočem lagati o prijatelju, dragi Esad, zato bom še nekaj časa molčal.

zamíži za hip, ko ti pesek škriplje
pod supergami, zamiži in le
tale košček slike v levem spodnjem kotu,
vsaj ta hip, vsaj ta trenutek.

Nekoč je živela ena mejhna punčka, ki je mela ful rada svojo babico in dedka. Živela sta zlo blizu njene hiše, zato ju je lahko obiskala skoraj vsak dan.

Raje kot aktivist se predstavljam in delujem kot večobrazni interdisciplinarni poet.

obstoj je neobstoj
moje roke
pa želijo puščati
mokre odtise dlak
na papirju

V tem primeru Majerhold poruši – uspešno – slabo predstavo o Ksantipi. Odlično predstavi problematiko Ksantipinega položaja in poudari, da je Sokrat bil do nje same in žensk nespoštljiv.

Doslej zadnje Šarotarjevo delo se razpira kot priklicevanje izginulega in izgubljenega, kot večni spomenik žrtvam največjega zločina človeštva in nenazadnje kot spomin na lastne predhodnike.

Mesta lahko začutiš in do cela razumeš šele, ko si od njih oddaljen. Razdalja nam dovoljuje možnost drugačnega pogleda in kreacijo nam najbolj avtentičnega razumevanja nekega okolja.

Ja, je zajebano, biti mlad pesnik, pripadnik marginalne skupine iz majhne države, katere jezik govori le peščica ljudi.

Ko bo noč zasvetila bom
postala ptica bom zapela
taščičino grlenost ker bom
mislila da je dan da je treba peti

V tujem okolju kjer je vse novo in izgleda mamljivo, kjer je toliko novih ljudi in priložnosti tisoč in ene vrste, se je sila lahko izgubiti in pozabiti kaj je bil prvoten namen samega potovanja.

V vojni se večinoma umira trdo. Tudi v tistih vojnah, za katere se zdi, da so zgolj replika spopada bogov v stratosferi. Spiritualizem ni nekaj, kar bi se iskalo na bojišču.

Annie Ernaux, dobitnica Nobelove nagrade za književnost leta 2022 je ob novici spontano izzvala dve vprašanji, najprej obče – kaj tako zelo odlikuje njeno pisanje, in nato spolno specifično – kako ji je, ženski, to uspelo. Kajti od stodvajsetih prejemnikov/ic te nagrade je bila dotlej sedemnajsta med ženskami.

Tako je Ljubljana z vedno novimi nepremičninskimi investicijami postajala vse bolj mesto belih sten – svoje lastno zaspano in konservativno predmestje. In bolj ko je kapital hlepel po mestnih površinah, bolj so fasade postajale prizorišče ideološkega spopada.