Vrabec Anarhist

Gregor pa je hodil gor in dol po hodniku bolnišnice in se prijemal za glavo – takrat sta že bila v ločitvenem postopku; kaj bo, če umre mama njegovega otroka, to ga je skrbelo.

Zakaj je bilo med vsemi ljudmi, ki se prevažajo po cestah, potrebno ustaviti predvsem temnopoltega moškega z ljubljansko registracijo in pri tem trditi, da ne gre za rasistično gesto?

Na sprehajalnem branju, ki se bo letos odvijalo že devetič, se sodobna poezija oglaša kot spoj človeške bivanjske izkušnje z naravnim okoljem

»Grob je nagnjen,« sem rekla. »Postrani visi.« Ko sem to izustila, sem se vprašala, ali lahko kaj visi tudi naravnost, ne le postrani.

Feministična plat samega romana je pomembna zaradi moči ženske, ki je sama sposobna voditi gospodinjstvo in gospodarstvo hkrati in jo njen mož, tipični tip Odiseja, obišče le poredko.

Glavni razlog, da imam najlepši paradajz daleč naokoli, je prav to, da sem jaz s srcem pri stvari.

Telo, bilo je prepojeno z alkoholom in travo, ni vzdržalo in srce mi je nehalo biti.

Obsedno stanje telesa, pravi Marković. In kdor kaj ve o tem, bo v pesmih prepoznal paniko, anksiozne napade, tesnobe, hitra utripanja srca – kar se vse dogaja na obzorju mračnih vizij, v katerih je treba nekje najti oporo, najti nekoga, ki bo prisluhnil, in to je tu partner.

Avtorja sta šele v zrelih letih prestopila prag slovenske literarne scene, a sta njuni deli kljub temu izviren, s svežo neobremenjenostjo izpisan odziv na tesnobo časa in na razpuščenost prostora: v svetu brez mej in s samimi robovi ter zarobki.

Nikogar mojega ni v mestu, ki bi bilo rado moje.

Živimo v svetu, ki je skrit – ki je mimikrija. Kjer sta največja neumnost in najgloblja izpoved mimikriji.

Namen Male dežele je prikazati resnico, ki pa ni resnica politične realnosti Ruande, čeprav se ta v nadaljevanju romana znajde v središču, kot tudi ne resnica pigmenta, pač pa je bistvo v avtorjevi melanholiji, ki jo goji do izgubljene dežele.

Kot v krču je opazoval natakarja, od vsega začetka vedoč, da bo nekaj šlo narobe.

V romanu gre torej za življenje in smrt  oziroma slabo izbiro med njima. Vendar pa romani niso življenje in v resnici je vprašanje sanje ali budnost zastavljeno bolj literaturi kot življenju.