Vrabec Anarhist

in kapitanka ukaže na palubi
postroj mornark v beli paradni opravi,
moža ni v mestu, ki se ne zaljubi,
za kar do smrti je poglavij.

Del človeške notranjosti, ki ustvarja, je vedno svoboden, tirani vanj nimajo vstopa, ne morejo si ga podrediti; to žre vse katoliške klerikalce, večne zatiralce vseh, ki mislijo s svojo glavo.

Še pred praznovanjem pa uradni zaključek enomesečnega posta obeležijo kongregacijske molitve, vsota denarja, ki je enaka stroškom vseh obrokov, ki jih družina ni zaužila v času posta, pa naj bi se podaril revnim.

Protesta se jeudeležilo okoli 10.000 ljudi. Ne le zato, ker se zavzemajo za svoje pravice, ampak tudi zato, ker jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost novih generacij.

Usoda napravi svoje z razlogom. In jaz sem imel razlog. Še preklemano dobrega. Ubiti Francoza, ki je mojemu bratu odvzel ime.

Vse, česar se lahko dotakneš, je čudežno. Poglej in vidi: vsi ti tako imenovani predmeti postanejo kot obrazi otrok, ki svetijo zato, ker otroci še niso naredili veliko napačnega.

če so komu dovolj drobci sinjine
v vsesplošno rabo
brez omejitev jih nudi
svetlina v najemniškem stanovanju

Če bi bilo mačka, bi drugače dihalo.
Ležalo bi, zleknjeno čez politiko.
Izpod repa bi se oglašale novice:
njena TV-dlaka, internet v tacah.

povej mi prijatelj z neskončnim imenom
kako lahko nekdo semenu ki prihaja
iz notranjega jedra korenine
prepreči da bi vzklilo v čudež drevesa

Velike upe polagam na libanonsko mladino. Gotovo ste slišali za vstajo 17. oktobra 2019. Tri mesece so mladi vztrajali na cestah in zahtevali, da vsi politiki odidejo.

Orwell je, kakor je zapisal, v Španiji zadihal zrak enakopravnosti. In družbena revolucija, katere začetek konca je ravno ujel, bi lahko bila začetek socializma.

Potem ko ljudstvu pade mrak na oči,
zaman zvoniti bo po toči:
nas so viharji prekalili,
s poletjem bomo zlo Pomlad spodili!

Hvalabogu, da imamo na svetu – poleg oblasti in njenih postav – tudi literaturo in njeno duhovno svobodo!

V povsem z odkritimi čustvi in neprizanesljivostjo postavljanja intimne in kolektivne zgodbe prepleteni pesniški zbirki Šovinistka avtorica ne prizanaša tako niti sebi niti družbi.

Gledava, kako odmira svet z Betelgezo.
Vsa strma sem od nje, ki ti z belim stegnom
lošči in sužnji kri