Vrabec Anarhist

Pesmomat je poetična mašina, ki bo poezijo pripeljala tja, kjer so ljudje.

kraljica bom
ti ne boš vladal
čepel boš ob mojih nogah
in lajal
na ukaz tišine
nagibal se mi boš
h kolenom
jim pravil verze

hočem se uspavat
da pozabim
da me nikoli
noben moški
ne bo brezpogojno ljubil
morda verjamem
v boga
ker ne morem verjet
v očeta

črno je sonce
črno kot ogromno ognjeno
oglje
črni so njegovi žarki
ki sijejo skozi črna okna
črnih hiš
v črne obraze
črnih državljanov
in njihovih črnih mačk

nihče ni opazil kako so zrasle skale
kako so zvezde brnele
kot mrčes ob polni luni
kako brezbrižno sem snela prstan
in ga za zmeraj izgubila
kakor sem izgubila poletje
v mokri sledi na tvojem hrbtu

v neznani govorici spleza
k tvojim bežečim trepalnicam
skoraj spoštljivo te nagovori
v nemandarinščini neperzijščini
nejeziku tvoje nestalne tropske klime

Ena avtoričinih najsvetlejših misli, na katero se tudi ob žalovanju gre nasloniti, je spoznanje o žalosti kot praznovanju ljubezni. Kajti tisti, ki občutijo resnično žalost, so tudi ljubili.

Mi pa ob poslušanju poročil in težavah pri gašenju zaradi nedostopnosti terena (če seveda izvzamemo neeksplodirana ubojna sredstva) večkrat pride na misel, da bi morali vsaj enkrat iti gasit birokrati, ki pišejo neživljenjske predpise.

Če si gej, del LGBT skupnosti, lahko tvoja družina in tvoje okolje zelo odločno nasprotujeta temu, da si srečen, in javno živiš kot gej.

Vprašanje identitete je pomembno za naš čas, ko se preoblikujejo stare identitete in ustvarjajo nove.

če sem jelen, bom izkrvavela
če sem nebo, bom vijoličasta
če sem ženska, ( ) kam grem?

Imeti svojo založbo na Hrvaškem ni eden izmed najbolj donosnih poslov, je pa vsekakor eden izmed lepših. Predvsem, če delaš kot urednik in prevajalec.

jaz sem samo statist praznine
zadovoljen s svojo plačo · kaj če je tam zgoraj v globini
pravzaprav prazno · kdo se bo takrat zadnji smejal

Omejitev je 20 moških na 20 žensk. Sama bi jih zmogla, takole, po res hitri oceni, maksimalno pet, saj sem bolj dizel model. 8 min bi bilo ravno dovolj, da se ogrejem, čeprav zatajim pa zlepa ne.

Ravnateljica je učencem naročila, da naj gredo v avlo in v učilnice, vendar je bilo že prepozno. Slišali so – mrtev? Učitelj? Naš? Zakaj? Kaj?!