Svojo minimalistično zastavo Mifsud slogovno dobro izpelje. Skozi enostavne povedi preseva poetičnost minevanja. V besedah, ki jih piše Xerri, je stilistično dobro upodobljeno protislovje med vzvišenostjo in nizkotnostjo ljubezenskega ideala.
Stalno premetavanje in pregrevanje nas privede do močne čustvene vznesenosti, ki pa doseže vrh že sredi zbirke. Zaradi pobrane energije se zato do konca s težavo prebijamo.
Idiotov imamo na pretek. Manjka nam Dostojevski.
Veliko mi pomeni, da bralec tisto, kar sem napisala, razume, če že ne na kognitivni, vsaj na čustveni ravni.
ne vem točno, kdaj je dozorela moja pasivno-agresivna odločitev, da ženo zapustim, ampak to niti ni važno, ker ideje nisem bil sposoben realizirati; nikakor nisem uspel najti konkretnega razloga za svojo odločitev
9. novembra je bil pred dvesto leti rojen ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev, pred sto leti pa je na isti dan umrl francoski pesnik Guillaume Apollinaire.
Nisem hotel tvojega medu ne jagod
Namočenih v sladkor
Da bi se zdaj grdo držala in vihala nos
tako neznanska masa,
tako velika teža,
toliko nemoči poklja v lesu;
in šotor, ki bi rad bil zatočišče.
Tu namreč tiči vsa problematika letošnjega »literarnega izleta«: v nezmožnosti vrednotenja in nasploh razumevanja pomena sodobne poezije kot dejavnega elementa pri tvorjenju slovenske kulture tukaj in zdaj.
Povsod na britofu ljudje odkopavajo svoje pokojnike. Oživljajo jih in se tiho, še najraje molče pogovarjajo z njimi.
Druge vile, ki so dekletu zagotovile, da bo postala pisateljica, so dostojanstveno stopile vstran. Četrta vila je čofotaje odkorakala v svojih mokrih čevljih do zibke in pogledala bodočo pisateljico.
Če naslovi stojijo na začetku, lahko stojijo tudi tam, kjer razen začetka ni ničesar?
Ob rojstnem dnevu Simona Jenka objavljamo izbrane pesmi vseh avtorjev, ki so se uvrstili v širši krog letošnjih nominirancev.
Kdo ve, ali je Platonov privilegij – da ne poznaš drugega jezika kakor svojega – vreden zavidanja. Morda je takšna izključnost tudi nevarna. Utegne te zapeljati v misel, da si ti edini, ki poimenuješ stvari.
Alojz Rebula je ustvaril opus, ki je svetovljanski in starožiten obenem. Večkrat postavljen v davno zgodovino, a nič manj občutljiv do dilem individualca našega časa.
