Vrabec Anarhist

Namen pričujočega preleta vendarle ni izdelava obsežnega in natančnega bralnega seznama, pač pa pregled letos nagrajenih otroških in mladinskih knjig (ne pozabite tudi na nominirane!) in takšnih, ki so me iz različnih razlogov še posebej nagovorile in izstopile iz množice.

Njegovo pesništvo bi lahko definirali kot sodobno romantično, saj je Quaglieva lirika ljubezenska in domoljubna. Pomembno “prvino” rezijanskosti predstavlja navezanost na predkrščansko tradicijo vračev in čarovnic, avtorja pa lahko označimo kot njihovega barda.

Mladostnike iz mojih zgodb imena izločujejo iz družbe, jih mečejo v isti koš z vsemi drugimi tujci, zgolj zaradi tega, ker je njihovo ime »čudno«, »neizgovorljivo«, »arabsko« …

Ma zabij se v koleno
mali naci
fick dich ins Knie
če ne boš v tem trenutku
prenehal s temi bedastočami
ti bom kljukasti križ zabil v anus

Pesmi so uspešnejše, kjer se ukvarjajo z družbo in vsaj deloma konkretnim problemom. Tam se ne izgubijo v vprašanjih, ki prevprašujejo sebe, temveč naslavljajo družbene situacije.

Nosila sta ponošene majice, pošvedrane čevlje in raztrgane hlače. Nobeno oblačilo ni bilo dovolj zrabljeno, da se ga ne bi dalo še nadeti. In ko to res ni bilo več mogoče, sta ga namenila za krpo za brisanje prahu, cunjo za drgnjenje tal in trak za povezovanje paradižnikov na vrtu.

kaj je to
kar se je
naselilo
v moje telo
kaj živi
v mojem telesu
kaj živi
se zgošča
vznika

Oče je palični mešalnik.
Šit, spet so se naredile grudice,
nisem bila pozorna.
Velike so, mastne in debele.
Moj jezik je govorica grudic.

Izrezati žensko.
Žensko izrezati skozi popek
z laparoskopskimi falusi,
s katerimi po trebuhu,
napihnjenem kot pri utopljencu
ali afriškem kvašiorkorju,
brodita kirurga.

Generacija se v Dosjeju predstavlja kot posrednica, z Janusovim obrazom še naprej napol izvzeta iz toka časov. Ima ambicijo artikulirati naš odnos do preteklosti in naše ravnanje v prihodnosti, v katerih ni udeležena.

Včasih se tudi skregava. Bi rekla, sicer, da pes, ki laja, ne grize, a Ferdo še kako zna izbrati primerne besede za precejšen učinek bolečine. Dovolj je, da me pogleda s svojimi otopelimi očmi v trenutku, ko vem, da ni povsem svoj, ker je, na primer, lačen moški, in me je že spravil ob živce.

Gostu je ponudil taco: »Jaz sem Zen
Zen – čarodej. »Jaz pa …« »Vem,
vem, dobrodošel – slavljenec
Andrej.«
Dal mu je kristalno čašo in
ukazal: »Pij! Skrajni čas je,
da izveš, kdo
si!«

Beseda ›ona‹ je zame zelo pomemben del tranzicije. Stojim za to kratko besedico, pred celotno družbo. Ljudje imajo nad mano moč, ki se napaja v eni sami besedi – z njo definirajo moj spol. To, da mi vsaj enkrat na dan nekdo iskreno reče ›ona‹, postane zame vprašanje življenja in smrti.

neke lucidne srede
me bo obiskal Slavoj Žižek
mi postavil vprašanje
zakaj biti srečen
če si lahko zanimiv

Čutila sem plapolanje.
Naježeni koži na hrbtu sva
drug drugemu pripela prozorna krilca.
Po vratu so spolzele besede.