Kritika | Vrabec Anarhist

7. maja, 2023 / Kritika

Naključje ne bo odpravilo meta kocke

Aleatorični materializem poznega Althusserja, glavni vir Mendiževčevih izvajanj, je poskus avtentičnega materialističnega mišljenja, ki precizno sledi skorajda povsod prisotni splošni idealizaciji in humanizaciji ter pozorno prebira nujnosti ideologije, filtrirajoče dioptrije, s katerim si legitimiramo naše pragmatičnosti.

29. aprila, 2023 / Kritika

Med preboji in zatohlo ditaktičnostjo

Muanis Sinanović

Zgodbe ločijo velike razlike v kakovosti: veščine in psihološka pronicljivost, ki zasijejo v nekaterih, v drugih zgodbah poniknejo.

6. aprila, 2023 / Kritika

Ocena romana Grizolda in Maček

Vid Karlovšek

Gre za kvaliteten mladinski roman, ki mladim bralcem preko zgodbe prinaša določene življenjske modrosti in jih seznanja s pomenom umetnosti in nekonvencionalnosti v družbi, ki je, kar bodo tudi mladi bralci slej ko prej občutili na lastni koži, vse prej kot idealna.

31. januarja, 2023 / Kritika

Nemški tovarnar, ki je že pred nastopom komunizma vodil družbeno odgovorno podjetje

Gabriela Babnik

Krušni oče je roman, ki prepisuje že tolikokrat izpisano zgodbo, ki se vrti na vijačnici med identiteto, politiko in zgodovino, njegova posebnost pa je, da izpostavi človeške subjekte, ki si po svojih najboljših močeh prizadevajo za košček svobode in pri tem mobilizirajo vse življenjske zaloge.

31. januarja, 2023 / Kritika

Lipuševa znova in na novo o minevanju

Petra Koršič

Cvetka Lipuš namreč pritiska na nevralgične točke žarečih točk pesniško uspešno: z občutkom, brez sentimentalnosti, v duhu želje po igrivosti, sproščenosti. Krhkost je v Odhajanju za začetnike ojačana z zdravo mero distance in šaljivih zasukov.

31. januarja, 2023 / Kritika

Prek miru do ravnovesja

Petra Koršič

Filokalija velja za največje delo pravoslavne krščanske tradicije. Poleg Svetega pisma je zaklad krščanske duhovnosti in se imenuje tudi biblija pravoslavne duhovnosti. V grščini filokalija pomeni ljubezen do lepega, ljubezen do lepote duše.

30. januarja, 2023 / Kritika

Aktivizem in umetnost v Lahovem romanesknem prvencu

Petra Koršič

Če ste se pri prebiranju Dostojevskega naučili in utrdili, da je smisel v poti branja obsežnega gradiva ne v cilju, vam ne bo zmanjkalo kondicije in navdiha za roman, ki se posveča vprašanjem koncepta nasilja in zla, aktivizma in umetnosti, terapevtskih učinkov branja.

30. januarja, 2023 / Kritika

V iskanju izgubljenega Studenca

Muanis Sinanović

Vendar pa skozi branje Kanonijeve knjige dobimo neko drugo, krožno ali spiralno perspektivo časa, v kateri se starost znova približa igrivosti otroštva, in v kateri preteklost odtujenega mesta ni izgubljena.

30. januarja, 2023 / Kritika

Že v miru pokajena cigareta lahko predstavlja vso svobodo tega sveta

Gabriela Babnik

Tudi v drugem romanu je, podobno kot v prvencu, avtor skonstruiral odnos z drugim, saj šele v odnosu z drugim najdemo sebe, toda parodični odnos nakazuje, da se Andraž Rožman samozaveda literarnih konvencij in vzpostavlja kritični odnos do žanra družbenega romana.

6. januarja, 2023 / Kritika

Rada imam svojo kulturo

Kasimma

V Nigeriji je pisanje o Igbo spiritualnosti razumljeno kot poganstvo, čeprav je to le eden izmed mnogih načinov seganja k transcendentalnemu, ravno tako, kot je to krščanstvo.

5. januarja, 2023 / Kritika

Ocena zbirke Toma Vebra »Do tu sega gozd«

Tonja Jelen

Vsekakor je pesnik izjemen v risanju atmosfere mesta, ki ga določajo ljubezni, sestajanja in s tem odnosi. Ti niso nič kaj popolni – a so. Ne gre za nujnost, gre preprosto za iskanje, rast in željo po sami graditvi relacij.

4. januarja, 2023 / Kritika

Sara Špelec: Zaljubljenka v življenje in subtilne umetniške manifestacije

Miša Gams

Pred nami se izlušči krhkost posameznika, ki išče svoje jedro in svoje korenine – korenine pripadnosti, a ne pripadnosti državi, narodu ali nekemu globalnemu gibanju, temveč plemenu prijateljev in somišljenikov, znotraj katerega lahko neobremenjeno razvija svoj kritični um in pesniško senzibilnost.

29. decembra, 2022 / Kritika

Gelč Jontes, pozabljena samohodka …

Gabriela Babnik

Gelč Jontes ima redko sposobnost, da posamične situacije in specifična občutja spravi na univerzalnejšo raven in da zato njeni liki, kljub postavljenosti v Sibirijo ali pa v ljubljansko predmestje, z vso revščino in umanjkanjem širše socialne mreže, delujejo izrazito sodobno.

29. decembra, 2022 / Kritika

Nekaj lepega

Jasna Lasja

Da otroci s svojo radovednostjo, razmišljanjem in domišljijo najdejo neprimerno širšo paleto možnosti ob zaključnem vabilu slikanice, se je avtor kljub začetnim dvomom prepričal ob številnih srečanjih z otroki.

29. decembra, 2022 / Kritika

Bilo je nekoč v Zasavju: dialektika 20. stoletja

Muanis Sinanović

Preprosto – Sto let slepote je lepo in plemenito delo, ki dokazuje, da je mogoče travmatično slovensko zgodbo povedati tudi na moder, dialektičen in človeško tolažilni način, ne da bi se zatekli v uveljavljen, a neučinkovit diskurz o spravi.