6. januarja, 2023  /  Kritika

Rada imam svojo kulturo

V Nigeriji je pisanje o Igbo spiritualnosti razumljeno kot poganstvo, čeprav je to le eden izmed mnogih načinov seganja k transcendentalnemu, ravno tako, kot je to krščanstvo.

31. decembra, 2022  /  Kolumna/esej

Palestina

Sanjal sem o tem, da bi se vrnil domov, ja, domov, tu v mojem novem domu, Ljubljani, in ta šarmantna gospa je čakala name, sedela je med dvema svečama na mizi kot lahek oblak, nosila je belo obleko, ki je razkrivala rame, in čevlje z visokimi petami kot pesnikovo pero

29. decembra, 2022  /  Kritika

Gelč Jontes, pozabljena samohodka …

Gelč Jontes ima redko sposobnost, da posamične situacije in specifična občutja spravi na univerzalnejšo raven in da zato njeni liki, kljub postavljenosti v Sibirijo ali pa v ljubljansko predmestje, z vso revščino in umanjkanjem širše socialne mreže, delujejo izrazito sodobno.

29. decembra, 2022  /  Kritika

Nekaj lepega

Da otroci s svojo radovednostjo, razmišljanjem in domišljijo najdejo neprimerno širšo paleto možnosti ob zaključnem vabilu slikanice, se je avtor kljub začetnim dvomom prepričal ob številnih srečanjih z otroki.

29. decembra, 2022  /  Kritika

Ocena zbirke Kristine Kočan Selišča

Posebno težo v zbirki nosi materinstvo. Prav to je tudi gibalo in poudarja nov vidik v poeziji Kristine Kočan. Skozi ta odnos subjektka niza ljudske pesmi, izštevanke in nas zdaj približuje k novemu tradicionalizmu, ki ga vpeljuje v njen že poznan neointimizem.