12. januarja, 2022  /  Kolumna/esej

Covid in razpad modernosti

Virus je dejstvo. Relevantna debata ne poteka med (dejanskimi) antivaxxerji in cepilskimi fanatiki, temveč med zagovorniki zaprtja družbe in zagovorniki pogoja PCT. Slednji so v času zaprtja ukrepe razglašali za fašistoidne, nenavadno pa je, da se jim ukrep obveznega cepljenja ne zdi takšen.

29. decembra, 2021  /  Kritika

Nova forma, stara vsebina

Roman morda ni naše najljubše branje leta, a se ga, tudi ob njegovi kratkosti, splača prebrati, če si želimo dozo nabritega cinizma in avtentičen uvid v novejšo zgodovino industrijskega proletariata na Slovenskem.

28. oktobra, 2021  /  Intervju

Šaha ne moremo dojeti s pravili domin

Verjetno se v številnih tradicijah po vsem svetu pojavlja ta ideja umika v bližini apokalipse. Ta bližina zdaj ni več stvar samo misterioznega občutja, ampak je to neko realno občutje, za katerega verjamem, da nas preveva množično, ne glede na naše svetovne nazore.

18. avgusta, 2021  /  Kolumna/esej

Oh, ta minikrila v 70-ih

Minikrila v 70-ih: vsesplošno deljenje slik Afganistank v 70-ih v minikrilih je neverjetno rasistično početje. Sporočilo je, prvič, zelo cinično: poglejte, srečni ste lahko le, če ste podobni nam. Drugič, je izjemno šovinistično: večina muslimank to sporočilo dojame kot signal, da jih zahod lahko razume le, če so seksualno objektivirane..

1. julija, 2021  /  Kritika

Škotski mojster

Med izrečenim in neizrečenim, v negotovi špranji med vidnim in nevidnim se pojavljajo duhovi, ki lebdijo med verzi. Zaradi artikulacije tega občutja in sodobne intimnosti lahko Burnsideovo delo uvrstimo med veliko poezijo današnjega zahoda.

15. maja, 2021  /  Poezija

Horde iz predmestij

Uf, končno, rečejo vojaki. Zdaj lahko
vrnemo napad in pošiljati začnejo rakete.
Uf, končno, si mislijo nekateri med nami:
zdaj jim lahko vrnemo za vse in začnejo
pošiljati pljunke v predmestja.

27. decembra, 2020  /  Kritika

Pasje bombice jezika

V Mauričevih pesmih je nekaj izrazito telesnega; verzi se spletajo skozi nedojemljivo in nikoli do konca ubesedljivo razmerje med jezikom, govorili (usti), prenosniki jezika (zrakom) in telesom, skozi katerega živijo čustva in diskurz.

19. novembra, 2020  /  Kritika, Mišljenje

Človek betona, človek zemlje

To je knjiga, ki razume, kaj je utrip naših ulic. Ki razume, da košarka na njih ni zgolj postranska, rekreativna dejavnost, temveč samo njihovo bistvo. Da je za vsako blokovsko naselje košarkarsko igrišče tako pomembno, kot je za nacionalno kulturo pomemben Cankarjev dom.

20. oktobra, 2020  /  Kritika

Jezik kot prostor

Nastane sinestetičen učinek, ki uprostori jezik. Jezik postane prostor, mi pa smo vanj postavljeni, gre skoraj za nekakšno pesem-skulpturo ali več njih, no, raje, seveda, za pesem-stavbo.