Mišljenje | Vrabec Anarhist

30. decembra, 2021 / Kritika

»Nekaj zaupljivega in očarljivega je v tem, kako jo opazuje od spodaj navzgor.«

Kaj je tisto, kar je v teh zgodbah in s tem tudi v življenju junakov, presežno? Jasno je, da presežek realnega lahko dosežejo le tisti in tiste, ki so obdarjeni z izjemnimi sposobnostmi, zaradi česar imamo ob branju Brine Svit podoben občutek kot bi gledali francosko verzijo Santa Barbare.

29. decembra, 2021 / Kritika

Heterogena razdelka Pojavi in Otrok – v eni pesniški zbirki o sodobni tesnobnosti

Petra Koršič

Knjigo prežema tesnobnost in ta v knjigi prehaja od zunaj, ob opazovanju pojavov v okolju, navznoter, v subjektinjino doživljanje posebnih pojavov zunaj in znotraj nje same, tudi na tiste iz preteklosti, otroštva.

29. decembra, 2021 / Kritika

Nova forma, stara vsebina

Muanis Sinanović

Roman morda ni naše najljubše branje leta, a se ga, tudi ob njegovi kratkosti, splača prebrati, če si želimo dozo nabritega cinizma in avtentičen uvid v novejšo zgodovino industrijskega proletariata na Slovenskem.

28. decembra, 2021 / Intervju, Skupni prostor

Poezija, ki ne pripoveduje, ampak vzpostavlja

Nina Dragičević

V poeziji je izjemna potencialnost. To pa zato, ker je v njej izjemna jezikovna potencialnost. Ni zavezana konvencionalnim jezikovnim postopkom. Ničesar ne pripoveduje, ampak vzpostavlja. Ne trdi, temveč si zamišlja.

28. decembra, 2021 / Kritika

Čustveno ne-mirni subjekt

Larisa Javernik

Barbara Gregorič Gorenc je pri izbiri emotivnih stanj pravzaprav precej pogumna, saj se ne boji posegati po temačnejših plasteh človeške notranjosti.

28. decembra, 2021 / Kritika

Zapletenejše jezikovne strukture so kot matematični izziv

Petra Koršič

Ko sem preverjala odziv pri osnovnošolcih, me je presenetil odziv desetletnika, in sicer, da so pesmi Bine Štampe Žmavc realne, ker so tudi žalostne.

27. decembra, 2021 / Kritika

Telo se zaobljubi poti

Luka Benedičič

Iskati milino, ravno zato, ker se je vse drugo ne tiče. Kot razberemo iz pesmi, pa to iskanje ni eskapistična drža, ampak bolj razbiranje poti, ki se lahko pokaže kjerkoli. Telo se zaobljubi poti, ki je na neki način že pred njim.

26. decembra, 2021 / Kritika

»Ko zamižiš, ima strah velike oči«

Larisa Javernik

Na literarni in likovni ravni je slikanica sicer zadovoljiva, na nobeni pa ni presežna. Junaka sta simpatična, njuna osrednja naloga, da o strahovih premišljata, se z njimi ukvarjata, jih ubesedita ter se nazadnje z njimi soočita, je zagotovo relevantna za mladega bralca.

25. decembra, 2021 / Kritika

»Picasso je rad razrezoval ženske.«

Gabriela Babnik

Čeprav je pisateljica v enem izmed številnih pogovorov izrekla, da Picassa ne obsoja, je očitno, da je čustvo, ki Picassa determinira – strah pred ženskim spolom, ki se kaže kot agresivnost in celo požrešnost.

19. decembra, 2021 / Intervju, Skupni prostor

Moj dom je točno tukaj, v Ljubljani

Sara Afzali

Dom je zame kraj, kjer lahko počivam, berem, pišem in razmišljam. Nekakšen heideggerjanski pogled. Dom je, kjer imam knjige, zvezek in pisalo, kamero, posteljo, obleke, ki so mi všeč, in čevlje, v katerih lahko hodim.

19. decembra, 2021 / Kritika

O romanu Jedrt Lapuh Maležič »Napol morilke«

Primož Sturman

Čeprav so se vse tri ženske protagonistke rodile v Trstu in so po narodnosti Slovenke, jih veliko bolj od tržaškosti in tam izgubljenega slovenstva zaznamuje splošnejše vprašanje večnega begunstva, z njim povezanega tujstva, predvsem pa odnos do nasprotnega spola.

18. decembra, 2021 / Kolumna/esej

Mavrične rime – večeri poezije in strpnega sobivanja

Igor Divjak

Ljubezen je bila rdeča nit tega večera v Klubu Tiffany na Metelkovi, osvobajajoče polnega čutnosti in hrepenenja, daleč od političnih zdrah, cepilskih in proticepilskih spopadov, nestrpnosti in sovraštva.

15. decembra, 2021 / Kritika

Samo malo več občutka za živost

Tonja Jelen

Vzdušje v knjigi me spomni na roman in še posebej nadaljevanko Deklina zgodba Margaret Atwood.

14. decembra, 2021 / Kritika

Med sanjami in resničnostjo

Igor Divjak

Kot razpiranje iz sebe navzven, k svetu in drugim, lahko beremo tudi tridelno kompozicijo zbirke: od uvodne Idioritmije, ki jo tvorijo izbrani faktografski zapisi sanj, prek Najdenk, pesniških utrinkov, ki spominjajo na haikuje, do Eholokacije, ki pesnico vmešča v prostor in odnose v njem.

9. decembra, 2021 / Intervju, Pogled skozi okno

Čas domovinske literature je že dobrega pol stoletja za nami

Josef Winkler

Ne zanima me tako imenovana sporočilna literatura. Brž ko nekdo meni, da ima nekaj povedati, neham z branjem. Zame je merilo jezikovna umetnost.