/ 

Zapletenejše jezikovne strukture so kot matematični izziv

Petra Koršič –  Bina Štampe Žmavc – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Bina Štampe Žmavc: Pesem v oblačku. Ilustracije Darka Erdelji. Maribor: Založba Pivec, 2020.

Plodovita besedna umetnica Bina Štampe Žmavc je v koronskem času postregla s kar petimi knjigami: s štirimi knjigami za otroke in izborom poezije za odrasle Onkraj samot, ki bo izšel še letos pri mariborski založbi Pivec. Poleg knjige Pesem v oblačku, ki se ji bom posvetila, so maja 2021 pri založbi Sodobnost International izšle pesmi za otroke ob čudovitih ilustracijah Andreje Peklar; naslov knjige je zavajajoč: Drobne pesmi. V knjigi Pesem v oblačku namreč preberemo, da »prave rime so čarobne, / pa čeprav so čisto drobne«. Pri založbi Miš je oktobra 2021 izšla pravljica Princesa kamnitih besed z ilustracijami Anke Kočevar. Leta 2020 pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla pesniška zbirka za otroke z naslovom Kino z muco Ino: zaljubljena krimi-mijav-ka z ilustracijami Kristine Krhin.

Naj zapišem neposredno. Zakaj od vseh teh del pišem ravno o knjigi Pesem v oblačku? Obravnavana knjiga ni pesničin vrhunec, morda celo ni konkurenčna z drugimi omenjenimi, vendar je naključje prispevalo, da bom ob obravnavi te knjige izpostavila prednosti in čeri poezije za otroke Bine Štampe Žmavc. Pred leti sem v neki kritiki njene poezije za odrasle potarnala, da je poezija, ki je primarno namenjena otrokom in mladostnikom, nagovarja pa tudi odraslega, praviloma kritiško spregledana kot »poezija« (brez določila za otroke in mladino). S tem sem mislila na resno kritiko in osrednja mesta objav. Pohvalno je, da se stvari spreminjajo na bolje.

Na primeru Bine Štampe Žmavc se potrdi matrica trendov današnje recepcije književnosti. Vse bolj se nagiba k enostavnosti, poudarja se pravilo »manj je več«, pri čemer se stremi k neposredno izraženemu politično korektnemu in/ali sprejemljivemu pogledu na svet, torej gre za smernice vodilnega toka. Vse te nazorne poenostavitve, ki so dojemljive širši množici in tudi vodilnim urednikom, strokovni javnosti in prosvetnim delavcem, so daleč stran od poezije Bine Štampe Žmavc, ki stavi na »več je več«. A nič zato. Prav je, da so kakovostni ustvarjalci različni, saj so tudi odjemalci različni. Tako imamo na eni strani z nagrado Prešernovega sklada nagrajeno Anjo Štefan, popularno avtorico in negovanko Mladinske knjige, po katere pesmih otroci radi posegajo in se jih učijo na pamet. Pritegnila je pozornost tudi literarne zgodovinarke Mateje Pezdirc Bartol, ki je na mednarodnem simpoziju Obdobja izpostavila inovativnost besede in slike (ilustratorka je vrhunska umetnica Alenka Sottler) v pesniški zbirki Drobtine iz mišje doline Anje Štefan.

Na drugi strani imamo pesnico, pravljičarko in dramatičarko Bino Štampe Žmavc z enormnim opusom, ki piše za mlade in manj mlade sladokusce. Nagrajena in priznana virtuozinja besed Bina Štampe Žmavc je močna, zahtevna in težko dosegljiva avtorica. Z Grafenauerjevimi Skrivnostmi si polico nujno delijo njene Barka zvezd iz leta 2014, izbrane pesmi Svilnate rime iz leta 2011, Roža v srcu iz leta 2010 in druge. Bina Štampe Žmavc je izumila pesniško posodo, ki odraža pesničino odliko – spoj forme (oblike in sloga, ki ima pridih klasike in mojstrske umetelnosti) in tenkočutne obravnave tako velikih tem kakor tudi sodobnih vsebin, celo aktualnih vprašanj.

Kritično-polemični odnos do sveta je v pesmih izpovedan v prepoznavnem pesničinem slogu – kot zastrto, omikano in mojstrsko sobivanje kritično naravnane vsebine in klasično izbrane oblike. Njene pesmi pričujejo o bogatem besednem zakladu, v katerem so tudi nepogosti, arhaični ali izumljeni poetični izrazi. Bina Štampe Žmavc jih večinoma v pesniško tkivno zasadi neinvazivno. Včasih pa katera deluje kot preveč artistično zapletena. Neologizmi so v poeziji Bine Štampe Žmavc na splošno v domačem habitatu, saj so toliko zrastli z njeno govorico, da so pravzaprav njena značilnost. S tem njena poezija pridobi čaroben, pesniško privzdignjen, prefinjen pridih, pesničin podpis.

In na ti drugi strani so tudi zahtevnejši odjemalci književnosti, otroci, ki jih zapletenejše jezikovne strukture intrigirajo kakor matematični izziv. Otroci opazijo neologizme, ki jim sama pravim »binizmi«, in razpredajo, kako se nečemu reče običajno, kateri izraz je danes bolj v rabi … Iz knjige Pesem v oblačku so na primer tihoton, sanjefon ali naslova pesmi Časolje in Nežnostinka za muco, pa še besede vsesvet, vsestik, vsedotik, vsered, pradotik iz pesmi Svetovne težave. Morda mlajše bralce, ki so še poslušalci, zmoti uporaba zapletenih besed oziroma zapletena uporaba besed. Prav zato je pomembno, da se potrudimo z dobro glasovno upodobitvijo in interpretacijo pesmi, ko beremo otrokom. Ko sem preverjala odziv pri osnovnošolcih, me je presenetil odziv desetletnika, in sicer, da so pesmi Bine Štampe Žmavc realne, ker so tudi žalostne.

Dvainštirideset pesmi knjige Pesem v oblačku je avtorica posvetila »otrokom tega čudnega medčasja, ko jim je ukraden svet«, čeprav so bile, po njenih besedah, napisane v predkoronskem času. Imajo različne teme, v njej ni opaznega koncepta, ni ene same govorne pozicije in delujejo kot raztrosen material. To pa niti ni slabo. Ustreza konceptu zbirke – zbrano na kup. Nekatere so presunljive in močne, kakor je opazil deček, in omogočijo identifikacijo mlajših bralcev z različnimi čustvi, na primer žalostjo ob smrti/odhodu očeta. Druge so kritične do zdajšnjega sveta.

Prva pesem, v kateri se znajde tudi pesnica Bina, se posveti pomenu vse-bine. V nadaljevanju izvemo, da »vesolje zlovolje postaja / in v njem mrgolazen krivic straši vse, od mravljic do ptic«. Izvrsten pa je zapik v pesmi Zmajl Emajl: »ta svet je na pol / in od polovic ena ves svet postaja«. Na strani 29 sta izstopajoči pesem in ilustracija Uspavanka za malo vilo in na strani 49 Žalost in Podobno domiseln spoj pesmi in ilustracije je tudi na strani 20, od koder sem citirala prve neologizme, iz pesmi Oton dobil je balon. Sicer pa si v duhu Štampe Žmavčine klasike svoje mesto opazno jemlje avtopoetska pesem Šepetanje besed. Lik avtorice samotarke lahko prepoznamo v pesmi Teta nepravo prava. In če strnem: Bina Štampe Žmavc je tudi tokrat najmočnejša pri otožnih molovskih tonih, ko se v svojih pesmih posveti temi smrti, odhoda, strahu. Zmagovalka je naslovna pesem Pesem v oblačku, ki ji je Darka Erdeji dodala zanimivo ilustracijo.

Objavo je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

    

    

Preostali prispevki in literatura na portalu 

   
Petra Koršič –  Bina Štampe Žmavc – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
O avtorju / avtorici
(fotografija David Verlič) Petra Koršič se ukvarja s poezijo v več poklicih znotraj sistema literatura. Deset let je bila kritičarka na Radiu Študent, avtorica oddaje Rimo v eter – rimo v veter, članica revije Literatura (2004–2013), sourednica in lektorica zbirke Prišleki (2007–2013), moderatorka (2005–2014) ter selektorica (2006) festivala Pranger. Uredila in lektorirala je več knjig (LUD Literatura, MK, CZ, Poiesis). Je članica upravnega odbora Društva slovenskih literarnih kritikov ter žirije za nagrado mira Slovenskega centra PEN. Od 2005 do konca 2019 je koordinirala Literaturo v živo pri LUD Literatura. Je avtorica ciklov: AD HOC, Prevod na oknu, Kritika do nacga, Na pesniškem tandemu, Prostor v/in pesmi, Nova knjiga skozi kritiko; izvaja jih v Trubarjevi hiši literature (Mestna knjižnica Ljubljana). Od 2013 objavlja poezijo v literarnih revijah in na Radiu Slovenija. Maja 2017 je pri Mladinski knjigi izšel njen (julija 2017 ponatisnjeni) pesniški prvenec Furlanka je dvignila krilo. Predstavila ga je doma in tujini (Padova, Trst, Pulj) ter ob glasbi (Zlatko Kaučič, Boštjan Simon idr.); skladateljica Ingrid Mačus je na njeno poezijo skomponirala več skladb. Njene pesmi so prevedene v ital., hrv., angl., špan. in mak. jezik. Bila je gostja festivalov Sanje v Medani, Lirikonfest, Mlade rime, BCMF, Fare voci v Italiji, U mreži stih II na Hrvaškem in dvakrat finalistka Pesniškega turnirja. 2016 je prejela Lirikonfestov zlat za najtehtnejši esej. S ciklom Predaleč grem, ko grem preblizu (Enheduanna) je bila nominirana za nagrado Fanny Haussmann 2019. Novembra 2019 je izšla njena pesnitev Bog z mano pri založbi KD Hiša poezije (v okviru razpisa Sončnice 2019).