29. decembra, 2022  /  Kritika

Ocena zbirke Kristine Kočan Selišča

Posebno težo v zbirki nosi materinstvo. Prav to je tudi gibalo in poudarja nov vidik v poeziji Kristine Kočan. Skozi ta odnos subjektka niza ljudske pesmi, izštevanke in nas zdaj približuje k novemu tradicionalizmu, ki ga vpeljuje v njen že poznan neointimizem.

29. novembra, 2022  /  Kritika

Ocena zbirke »Prostor sredi križišč«

Čeprav je v obravnavani poeziji nenehna fragmentarnost odnosov, mimobežnost misli, prehajanje in osvobajanje individuuma, pa se zdi, da želi poezija povedati prav antipod vsemu doživljanju tega časa – nikjer ni več jedra, miru, poglobitve. Avtorica nam s prikazovanjem razkroja absolutnega ne prizanaša.

31. decembra, 2021  /  Kolumna/esej

Za vse boš … plačal

To je tudi narava in ves kozmos. To so kače, biki, ptice, zajci, to je eden prvih kritičnih vpogledov v svet izkoriščanja in ubijanja, pobijanja živali. Mislim, da je Zajc predhodno to pretresanje opravil pred Juretom Detelo.

8. novembra, 2021  /  Kritika

Liki in vzdušje opravijo poglavitno delo

Pisatelj se namreč na inovativen način loteva tem, ki jih premisli in dodela skorajda do skrajnosti. V trinajstih zgodbah pa se bralec/-ka lahko tudi nasmeji marsikateri domislici, izraženi v krajši povedi, ki na primer leti kot prošnja na vladajoče, da naj prepovedo uporabo umetnih dišav. Bizarno, in prav zato briljantno.