29. decembra, 2022  /  Kritika

Gelč Jontes, pozabljena samohodka …

Gelč Jontes ima redko sposobnost, da posamične situacije in specifična občutja spravi na univerzalnejšo raven in da zato njeni liki, kljub postavljenosti v Sibirijo ali pa v ljubljansko predmestje, z vso revščino in umanjkanjem širše socialne mreže, delujejo izrazito sodobno.

10. marca, 2020  /  Kolumna/esej

Videti ni isto kot gledati …

Vztrajam torej: bistveno je, kako “povzročeno škodo” skenirati in dokumentirati, jo spraviti v najbolj optimalno formo. Namen je seveda – v fikciji, v izmišljanju najti konec obsesiji in skritim polemikam, ki so se navzven kazale kot spraševanje, kot poskus biti in postati razmišljujoča posameznica.