Josef Winkler – prispevki avtorja

Avstrijski pisatelj Josef Winkler se je rodil 3. marca 1953 v Kameringu pri Paternionu na severu Koroške. V domači vasi je obiskoval osemletko, nato pa v Beljaku triletno trgovsko šolo. Med letoma 1973 in 1982 je bil zaposlen v administraciji takratne nove Visoke šole za izobraževalne vede, današnje Univerze v Celovcu. V tistem času je skupaj z univerzitetnim profesorjem in pisateljem Aloisom Brandstetterjem ustanovil literarno delovno skupino, ki je h književnemu branju vabila pisatelje iz Avstrije in tujine, ter izdajal literarno revijo Pisanja (Schreibarbeiten). Od leta 1982 se ukvarja samo s pisateljevanjem. Je avtor številnih romanov, pripovedi, novel, dnevnikov ter časopisnih in revijalnih prispevkov. Od leta 2012 je predsednik Avstrijskega senata za umetnost. Že v svoji zgodnji romanopisni trilogiji Divja Koroška (Das wilde Kärnten) Winkler z ekstatičnim jezikom opisuje, kako se tradicionalni katoliški milje polašča otroškega domišljijskega sveta. Piše o intenzivnem in težkem soočanju z otroštvom na koroškem podeželju, o svojem avtoritarnem, samopašnem, osovraženem očetu ter o materi, ki je nemočno otrdela v svojih lastnih depresijah, pa o vaški skupnosti, ki je izrazito sovražno nastrojena do ljudi in vsakršne življenjskosti. Njegova umetniška pisava se poleg zajemanja iz avtobiografskih izkušenj navezuje tudi na literarno delo drugih pisateljev, s katerimi ga povezuje obravnavanje nekaterih osrednjih tem (smrt, osamljenost, homoseksualnost), kot so npr. Jean Genet, Hans Henny Jahnn, Pier Paolo Pasolini, Georg Büchner in Paul Celan, ter literarno obravnavanje tegob življenja homoseksualcev v družbi, ki jo zaznamujeta patriarhalna in katoliška morala. Josef Winkler je že svoj prvi roman leta 1979 izdal pri nemški založbi Suhrkamp in ji ostal zvest vse do danes. Njegove knjige so bile doslej prevedene v 17 jezikov, tri tudi v slovenščino: Wenn es soweit ist (Ko bo nekoč tako daleč. Celovec: Mohorjeva, 2006; prev. Amalija Maček), Roppongi. Requiem für einen Vater (Roppongi. Rekviem za očeta. Celovec: Mohorjeva, 2012; prev. Lučka Jenčič) in Ich reiß mir eine Wimper aus und stech dich damit tot (Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem. Ljubljana: LUD Literatura, 2013; prev. Amalija Maček).