Tožba prežganega feniksa
ko bom za vedno izgubil
tisto, česar nikoli nisem imel, bom zašel
morda samo enkrat za lastno samoljubje
in se naselil v tvojo nepristopno samoto
Literatura
Tri pesmi
Skoraj bi prezrl,
ubil me je čas in izstrelil nekam nekam;
in sem tam daleč daleč.
Rapsodija mesta
Ljudje so strašljivi, njihovi brezizrazni pogledi gledajo skozme in nekako se mi zdi, da če jih pogledam v oči, bom postala tako nepomembna in inteligibilna, kot za kakršno me imajo.
Papirnata hiša
In zdaj, ko že nekaj časa opažam, da se krčim, se sprašujem, ali ne gre za nekakšno hieronimsko kazen za prevajalske grehe.
Somrak nečimrnosti
Vsako noč
mrtvec
privzdigne
nagrobno ploščo
HAMARTIJA ROJSTVA ali ANAHRONOST VZTRAJA
mrtvi
ste jih za to likvidirali
je bilo vredno
Usta
V eni usti bi bilo konec jezika,
zvok se izleže, ko razpre čeljusti
Grizolda, maček in obiskovalec
Grizolda je prekrižala roki, maček se je ob njej usedel na mehko preprogo v položaj lotosovega cveta in zložil sprednji tački v meditativno držo.
Konji
Njihove oči so nemirne in osteklenele, zdi se, da so povsem izgubljeni v zanje neznanem svetu.
Iz ciklusa »Sonce na balinišču«
Zapisana poezija.
Je samo opis čiste poezije, ki je v žogi,
ki leti proti košu
Čevlji
A za moje oči je bilo vse to le ničvredna kulisa, če se pred njo ni pojavil on. Živela sem samo še za ukradene trenutke, ko je postal sredi moje čevljarnice na prostem in izmenjal z mano nekaj besed.
Tri nove pesmi
Rad bi molil sredi sovražnikov,
boja ali obrambe. S tem bi bil kot reka
ali kamen na dnu reke.
Mrtvaška fuga
v hiši prebiva človek tvoji zlati lasje Margarita
svoje pse ščuva na nas poklanja nam grob v zraku
Distrakcija
Že stoji med njenimi razširjenimi stegni v samih spodnjicah, poljublja jo, liže, ljubkuje, nenadoma pa se ustavi in se ozre proti oknu.
Makro mrak makovih zrn
Samo temu – kar se spreminja – smemo reči življenje.