O čemer ne smemo govoriti
Nekaj je bilo trditi, da je bil Jezus judovske vere. Nekaj čisto drugega, a nič manjše bogokletstvo, pa je bilo izgovoriti samostalnik: »Jud«.
Literatura
Dve pesmi
Budnemu očesu pustiti, da nadzira usta,
če hočete svobodo.
Naj nas morje ne razlomi, naj premakne.
Pesmi iz nagrajenega »Maršala« po izboru avtorja in kritikov
se mi zazdi, da še se pesem sliši,
da nismo nehali nikoli peti,
pojemo, z jarmom sužnosti prekleti.
Bojno območje
Ko se življene vda smrti,
je, kot da bi razorožil cvetlično gredo.
Iz zbirke »Kako postati nihče«
Ni lahko biti Človek na Splavu meduze,
kača v Bibliji, Jezus na križu,
Eva ob Adamu, Adam ob Evi,
Hamlet v Shakespearovi drami.
Za Metko Krašovec
In potem je veter zdrsnil v mirovanje
in so se razširile slike
in so pljuča pljusknila v pok srne
Ločnica sever-jug
Res misliš, da se ne bova smela videti v nebesih?
Ker se družiš s kristjani, jaz pa se moram plaziti
med krivoverci?
Obvestila vnaprej
Stal boš ob moji krsti
in vedel,
da sem vse to že delila s teboj
Iz zbirke »Klobuk Vere Revjakine B.«
ne vem, kdo si bila
kdo si bil, ne vem
kdo so bližnje duše;
so res bližnje
po danostih enega sveta
Metki Krašovec
Kaj si bil ti njej? Nikdar njen, le meni si pravil
o lepoti, ki bo njena smrt … nekega aprila …
Iz zbirke »Paralelna vesolja«
Tebe:
veter plapola v tišini.
Mene:
ritem plapola v vetru.
Krik
Kolesa neke lokomotive se počasi obrnejo na nekem drugem tiru, skritem pod snegom, videti je ples svetlobe, kot bi se obračala bleščeča rezila.
Uvertura
Kravji glasovi predirajo poldan,
prebodejo razkošne
krošenje, ko se vanje
zabada veter.
Iz zbirke »Ne«
Ne, nisi begunka. Ime ti je Ajša.
Prihajaš od daleč, na pot si šla mlajša.
Hodila si dolgo in gledala hiše,
saj vaša v spominu se komaj izriše.
Iz zbirke »Odrezani od neba«
In ko moški
obmolkne
za vedno
to sploh ni
več smešno.