Lara Božak – Anarhistova antologija – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Anarhistovo antologijo mladih pesnikov in pesnic sta uredila Vid Karlovšek in Lenart Sušnik.
***
Up, always up
luna je v ščipu
vejevje na zabuhli scenografiji
sivosenčnega neba razmetano
odmevi mačjega ravsa danes
nadomeščajo preroškost vetra
dim kadila zvezde
in vse to lahko pomeni le eno
ponoči boš sanjala na
peti strani neba
v svojem letu boš hitreje utripala
si z nočnimi pticami podajala razgled
in čeprav jajca ki si jih izlegla
zveri že dolgo več ne mamijo
se boš naslednjega jutra
spotaknila ob črepinje
niso ti povedali da
krize prihajajo ciklično
da tega ne boš znala ustaviti
in da je tako prav
z vsakim ciklom se namreč dvigneš
po toplem masivu vertikale
in zvestoba znotrajčasja
te vselej pospremi v novo elipso
skozi obrate se brezpogojno širiš
in z vsakim obratom je tvoja koža
bolj prepišna
neizbežnost vzgona poskrbi
da bitjem in stvarem vse spretneje
iz ustnic pobiraš razbledela bistva
tudi šepet slišiš razločneje
le tvoj metrum potihne
v novo metamorfozo
in neko drugo zavedanje
ti daje voljo
za krepitev ravnotežja
potrebnega za dihanje in nočne prelete
se je kdaj dobro postaviti
na levo nogo
desno zložiti v trikotnik
upreti roke kvišku
morda celo zapreti oči
počakati
nirvana ali epilog nerodnega padca
praktično vseeno
***
Venera
vse je v ravnovesju
čeprav si kdaj
ne priznam
a kakšen raztezek
vseeno skrčim
v dobro staro kvazisredino
tudi ko slačim ekstreme
(kot prepoteno poletno obleko
ob nočnem pristanku doma
jih sunkoma podrsam
pod mizo)
nekdaj se bo moj prosti verz
nemara celil
v prave vejice in pike
le tu in tam
bo kakšen vprašaj
v spomin
in z njim se bodo talile lilije
v zvonek arpeggio
vse je v ravnovesju
še bolj pa v agregatu
ki ga ta prinaša
pod svojimi rebri
včasih se ob skrbi
za goste masive noči
zalotim ob tkanju
svojih notranjih gnezd
in nato čakam
neke lucidne srede
me bo obiskal Slavoj Žižek
mi postavil vprašanje
zakaj biti srečen
če si lahko zanimiv
in jaz se bom pognala
po sledeh utekočinjenih lilij
onkraj registra
in potegnila sukanec
skozi zadnjo fazo Venere
potem se mi bo zazdelo
da bi to lahko naredila
že mnogo prej
***
Neptun
moje katakombe
skozme ne lomastijo pritajeno
želijo da pričnem rovariti
telo kdaj mora počiti
zanima me predvsem tisto
kar me spodi med drevesa
da pojem kot volkulja
ki sem jo zvabila
iz pretesnih brlogov
da bi razumela
stopinje vpadnih kotov
pod katerimi se vozla svetloba
kam vzletajo moji lahkokrili mladiči
ko se stopala vdirajo v mehko blato
pod palci stiskajo
drobne bodljikave kamenčke
***
Saturn
kar se ne prebije
skozi kolovrat
tvoje organske (ne)volje
zaokroži po limfnem obtoku
a se nikoli ne vrne k zaletišču
nepregnetenih grudic
raje se v koncentričnih krogih
ovije okoli tvojih nog
se oprime sten
ostalih spužvastih udov
v neznani govorici spleza
k tvojim bežečim trepalnicam
skoraj spoštljivo te nagovori
v nemandarinščini neperzijščini
nejeziku tvoje nestalne tropske klime
vseeno se ne nehaš kotaliti
kdaj iznikneš v šuštenju listavca
brez dvojine
na napeti vrvi pokrajine
begaš k jeziku ki ga bolje razumeš
zdi se da tudi zvočnost
s seboj pretihotaplja pomen
s pozornim poslušanjem se uriš
v odklanjanju vzrokov
tako možnosti kataklizme
odstrižeš vsaj dve dimenziji
kar se ne prebije
skozi kolovrat
tvoje organske (ne)volje
ostane zakotno in prežeče
tudi v izrednih razmerah
zato kdaj rada posegaš v naključja
še sama zavrtiš kolovrat
prižameš kolena tesno k sebi
in čakaš da obmirujeta