/ 

Najboljši slovenski srednješolski pesniki in pesnice 2019

 

ALJAŽ PRIMOŽIČ – PREJEMNIK ŽUPANČIČEVE FRULICE 2019

GIMNAZIJA CELJE – CENTER (MENTOR KRISTIAN KOŽELJ)

   

moje stanovanje

   

bog
živi
v mojem stanovanju
in je gluhonem.

kadar potrkaš na vrata ne sliši.
kadar se potem skoraj
potiho dotakneš mojih ustnic, ne sliši.
ne sliši ritma razmajane postelje,
brbota jutranje kave.
ne sliši niti
gumbov na srajci,
ki se nama režijo od sramu
preden se posloviva.

kadar potem odideš,
se skloni k meni in
mi v znakovni govorici
skoraj nemo
pove,
da je vse videl.
in da tega ni znal preprečiti.

   

***

   
   
poslovilnega pisma
ne moreš napisati več kot
štirim ljudem.
včasih je dovolj samo obrabljen
svinčnik
s pogriženim pecljem,
pa naj sami pišejo.

  

***

   

kje si obstal

   

ko nisi imel pojma
o moških
kdo sploh je esad babačić
kaj šele o prijateljstvu
koliko sončnih vzhodov
si vtisnil
v prazno granitno ploščo,
s katero so te pokrili,
upepeljenega
s toliko besedami,
ki jih nisi znat napisat.
dišale so po postanem patosu.
in zemlja je vibrirala
kakor živo telo,
ko nanj nasloniš glavo.

      

   

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije

Aljaž Primožič ljubezensko, erotično pesem zgradi drugače od ustaljenih konvencij. V njej ni neposrednega čustvenega izpovedovanja, tudi erotika je le nakazana skozi skrbno izbrane detajle. Namesto tega svoje doživljanje izrazi posredno, skozi odnos do izmišljenega boga, ki pa je gluhonem in popolnoma razorožen spričo skrivnosti in lepote odnosa dveh. Takšna izpoved je močnejša od neposrednega nagovora. Tudi v drugih pesmih Primožič raje zapiše manj kot preveč in z minimalistično pisavo pušča igro pomenov odprto. Pesem Kje si obstal lahko beremo kot svojevrstno posvetilo pesniku Esadu Babačiču. Presenetljivo je, da se kot najstnik loti tudi poslednjih vprašanj, namreč, kaj zapisati v poslovilnem pismu. Vendar tudi to zapleteno vprašanje elegantno izpelje z ironičnim zaključkom.

   

***

 

ČRT ŠTRUBELJ

GIMNAZIJA KRANJ

   

Majhen ateist 

   

Sploh ne vem več,
če sem ateist ali ne,
ko pada dež,
in sanjam o tebi,
kako sediš med odpadlim listjem,
in mravljami.

Ne vem več, ali si želim boga,
ustvarjenega po naši podobi,
sploh če je tak kot jaz,
ali tak kot ti.

Želim si boga,
ki mi daje dežja,
prepojenega s sanjami,
ki mi prinese jesen.

Nočem vsemogočnega boga,
takega kot vesolje,
hočem majhnega človeškega boga,
ki poda mi roko, ko si to zelim.

Takega, ki sedi med mravljami.

         

  

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije

Črt Štrubelj na duhovit način problematizira našo predstavo o bogu pa tudi ateizmu. Nasprotuje ustaljeni predstavi, da je bog človeka ustvaril po svoji podobi in si namesto tega želi bolj človeškega boga. Zemeljski perspektivi daje prednost pred nebeškimi višavami in nadčloveško vsemogočnostjo. Bog, ki si ga zamišlja, je čisto majhen, tak, ki sedi med mravljami. Toda ali pesnik, ko govori o božanskih razsežnostih in prenapihnjenih dimenzijah, pravzaprav ne govori nas samih? Ni človek tisti, ki je majhen in nemočen kot mravljica?

  

***

     

NIKA GRADIŠEK

GIMNAZIJA V CELJU

   

Na robove cest ob torkih sadim ciprese
za vse žabe, ki jih ni nihče nesel preko.

Sestradanemu severnemu medvedu v svojih pljučih
v gobec tlačim bele jesenske vrese in koprive.

Maja si prinesel podtaknjence jagodičnice,
zgoltal vso marmelado iz ozimnice in odšel.

Zrasla je volčja češnja.
Za dva kozarca je bo.

  

  

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije

Pesmi Nike Gradišek zaznamuje ironičen ton – tega, kar izreka, nikoli ne moremo jemati povsem dobesedno. V pesmi Na robove cest ob torkih sadim ciprese nas zapelje v lahkotno nadrealistično igro podob iz narave in fantazijskega sveta, tu so žabe in severni medved, toda vse skupaj se izteče v dva navadna kozarca. Gre za romantično deziluzijo, odvrnitev oci sanjavosti, ali morda zapeljevanje v novo nadrealistično komunikacijo? Odprt konec dopušča možnost različnih interpretacij.

 

*** 

   

HANA BUJANOVIĆ KOKOT

GIMNAZIJA KRANJ (MENTORICA BERNARDA LENARŠIČ)

      

Turbulence

 

Najina hiša je jekleno ogrodje mrtve ptice
in oba lebdiva varna pred svetom,
ki molči in naju opazuje, piko na nebu.
Ti pa odideš in prideš, se obračaš, premetavaš
kot veter, ki skuša prebiti moj ščit.
Mečeš me po zraku,
odbijam se od sten,
odpiraš vrata,
prevračam se okoli.
Najina hiša je jekleno ogrodje mrtve ptice
in oba lebdiva (ob tebi bi morala biti varna) nad svetom,
ki molči in naju opazuje, piko na nebu.

 

 

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije 

Intima in odnos med dvema opredeljujeta poezijo Hane Bujanovič Kokot. V središču njenega pesniškega sveta je metafora. V pesmi Turbulence tako uporabi izvirno in izjemno ekspresivno podobo jeklenega ogrodja mrtve ptice, ki simbolizira varen prostor ljubezenskega odnosa, obenem pa nakazuje nekakšno utesnjenost. To pesnica presega s pogledom od zunaj, ki razodene, da je še tako slikovita posameznikova perspektiva ne nazadnje le majhen košček v veliki skrivnosti sveta.

   

***

  

URŠKA BAHOR

SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ (MENTORICA MAJA KUNIĆ)

  

Preden zaspiš

  

Ujemi drobtino ponedeljkovega jutra
in pojej jo, ko več ne zmoreš.
Se spomniš,
ko sva hodila po svilenem vdihu spomina?
Tudi to ujemi.
Zlomljena konica pričakovanja
se zliva v tiho ščemenje metulja,
ki ga želiš ujeti.
Daj, sprehodiva se še malo.
Na včeraj se usedeva in gledava v jutri,
ki je blizu kot danes.
Ujemi tudi sliko, ki lebdi na ustnicah dotika.
Dobiš jo le z odmikom.
Za sekundo pozabi nase
in ujemi te trenutke,
ki vsebujejo tudi mene.

        

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije
Dosti pesmi Urške Bahor je napisanih kot nagovor drugemu, a ne nujno nekomu konkretnemu, to je lahko sleherni bralec. Pesniški glas ga vabi na eksistencialno potovanje, pri tem pa uporablja slikovite genitivne metafore, ki arhetipsko gradijo odnos med dvema. V tej gradnji mora človek znati ostati sam, šele v samoti lahko reflektira pojem drugega. Skozi samoto se lahko odpre sočloveku. Pesnica se zaveda, da je individuum kompleksen in da se oblikuje šele v razprtosti do drugih.

  

Najboljše pesnike in pesnice je izbrala komisija v sestavi Veronika Dintinjana, predsednica, dr. Janko Lozar in dr. Igor Divjak.  

   

     

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

   

Župančičeva frulica
O avtorju
Župančičeva frulica je projekt, ki traja že od leta 1989 in ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK) Vključuje mlade literarne ustvarjalce in umetnike govorjene besede iz preko 100 slovenskih in zamejskih šol. Zaključno srečanje osnovnošolskih in srednješolskih pesnikov ter osnovnošolskih deklamatorjev je vsako leto sredi junija v Župančičevi Beli krajini.