Protestne pesmi
ali živimo v diktaturi je treba vprašati
tiste ki imajo
tiste ki imajo preveč
tiste ki bi radi še več
tiste ki kradejo
in tiste ki dovolijo da se krade
pesmi
Dr. France Prešeren o rumenih jopičih
Rumeni opričniki, kako si drznete rohneti
nad nežnimi dekleti, z Sieg Heil pozdravljati pokveke,
moj spomenik ukrasti, da bi pljuvali – prekleti
landsknehti! – na moj rod, nebo, prostost, na boj stoletij?!
Trg Republike
Trg je srce, trg je mesto v malem.
Odkar so ga zasedle palicajske straže,
je naša prestolnica mesto v žalnem.
Janez Janša ne bo nikoli umrl
Ograja ne bo nikamor prebegnila. Ograja ti bo dajala
otročiče zanosa. Ograja se bo izkrojila čez glavno mesto.
Ograja čez obvoznico.
Štiri pesmi
Gledam brezo, smreko in hrast,
Tiho zamišljene v svojo rast,
Večno zamaknjene v neba dih –
Kakor da sam sem eden od njih …
Sedemnajst biciklistov
Sedemnajst komunistov, ki so v gosjem redu
kolesarili iz Ljubljane čez Trojanski klanec
na že zasedeno Štajersko,
da bi se zoperstavili Tretjemu rajhu
Da bi naredili nemogoče.
Med njimi je bil tudi moj oče.
Svoboda je glagol
Svoboda ni nespremenljiva postava
Svobode nam ne zagotavlja država
Svoboda je dražja, svoboda je drža
Magični himni iz cesarskega Egipta
Kličem tvoje ime, Horos, ki je po številu enako [imenu, ki pripada] Mojram:
AKHAIPHOTHOTHOAIEIAAEAI IAEAIEIAOTHOTHOPHIAKHA,
bodi milostljiv do mene, prvi oče, oče vesolja, samospočeti!
Šest pesmi
in kapitanka ukaže na palubi
postroj mornark v beli paradni opravi,
moža ni v mestu, ki se ne zaljubi,
za kar do smrti je poglavij.
Mitologija
če so komu dovolj drobci sinjine
v vsesplošno rabo
brez omejitev jih nudi
svetlina v najemniškem stanovanju
pretrgana popkovina
povej mi prijatelj z neskončnim imenom
kako lahko nekdo semenu ki prihaja
iz notranjega jedra korenine
prepreči da bi vzklilo v čudež drevesa
Betelgeza
Gledava, kako odmira svet z Betelgezo.
Vsa strma sem od nje, ki ti z belim stegnom
lošči in sužnji kri
Pesmi Torta in Giljotina
Odkar sem jo za-
bodel v biskvitno
srce in se
prepojil z njeno
marmeladno krvjo,
nisem več sam svoj.
Srednjeveške elegije? in druge pesmi
Ni potovanja brez cilja, z brodoloma
sem rešil polne roke knjig,
ki so me znova pripeljale domov.
Podoba podobe podobe
moje telo je iz drugega sveta, moje oči
gledajo beli krog, ki ga preletava črni
ptič. Admiral, ne bom si postrigla las,
ker nočem zavreči svoje preteklosti,
admiral, pravim ti, ti sanjaš.