Otroški jok se oglaša iz sobe, ki je ni,
izza stene, ki ne stoji.
Ta stena – vsakič ko butneš vanjo,
ta hiša – vsa jecljava in iz neslišanih besed,
stoji trdno.
Rumeni opričniki, kako si drznete rohneti
nad nežnimi dekleti, z Sieg Heil pozdravljati pokveke,
moj spomenik ukrasti, da bi pljuvali – prekleti
landsknehti! – na moj rod, nebo, prostost, na boj stoletij?!
Treba se je predvsem prepustiti besedam, zraven spremljati zarise in zamahe, ki na koncu ustvarijo lastno interpretacijo na samo poezijo. In pa glasbi, ki z različnimi improvizacijami vzdržuje nit zbranosti in prav posebnega ritma večera.
kabli za elektriko
kabli za kitaro
nedokončane stopnice
iz katerih je Gogi brez luči
padel dva štuka nižje
in jo po neki božji milosti
odnesel brez praske
