/ 

Najboljši slovenski osnovnošolski pesniki

 

 

URŠKA JURAJEVČIČ – DOBITNICA ŽUPANČIČEVE FRULICE 2018

OSNOVNA ŠOLA LOKA ČRNOMELJ

 

Čas

 

Počutim se tako utesnjeno.
Dnevi minevajo brez mene.
Ujeta v svojem mehurčku
ne vem,
kako vse beži
mimo mene.
Ure, dnevi, tedni.
Kot naključna slika v albumu,
ki je ujeta v trenutku,
iz katerega ne more ubežati.

 

***

 

Žarnica

 

Kako je ta žarnica svetla.
Videti je tako pozitivno,
kot da jo navdaja sama sreča.
Žarnica brez skrbi osvetljuje poti drugim.
Njena svetloba kar seže v srce.

Zaščitena svojo notranjost skriva
za toplim steklom.
Izolirala jo je pred svetom.
Poskušam ga odstraniti.
Drezam vanj,
zato steklo poči
in ven izpusti
svoje najgloblje skrivnosti.

 

***

 

Deklica s knjigami

 

V udobnem naslanjaču
ob skodelici čaja
sedi deklica s knjigo v roki.
Ne zmeni se
za široko nasmejano
sonce zunaj,
ki je pričaralo čudovit dan.

Zanjo obstajajo le knjige.
Črke, ki kujejo besede,
te pa tvorijo premišljene stavke,
skozi katere spolzijo misli.
Vsaka poved, vsako poglavje
ima svoj poseben pomen,
ki ji ne da miru,
dokler ga ne odkrije.

In vsaka knjiga svojo zgodbo,
ki je drugačna vsakič,
ko knjigo znova prebere.

Zato je ta besedni svet
toliko pomembnejši
kot vse življenje,
ki se odvija zunaj.

 

 

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije

Urška Jurajevčič je v poslanih pesmih pokazala, da zna zrelo ubesediti različna duševna stanja. Občutku sreče je v pesmi Čas zoperstavila tesnobo, ki jo je nazorno izrazila s preprosto in dovolj izvirno prispodobo. Sposobnost, da objektivira občutja, je pokazala v pesmi Žarnica, ko je občutek sreče prenesla na žarnico. Avtorica je tako preneseno izrazila spoznanje, da osamljenost za srečo ne zadostuje, treba jo je deliti z drugimi. Spretno se izraža tako v prvi kot v tretji osebi ednine. V pesmi Deklica s knjigami je s prispodobo misli, ki polzijo skozi stavke, pričarala skrivnost književnosti in izrazila svoje prepričanje, da se literarne resničnosti ne da preprosto podrediti zunanji resničnosti.

 

***

 

URŠKA BAHOR

OSNOVNA ŠOLA LOKA ČRNOMELJ

 

Azil neodobren

 

Prosil si za domicil.
Dala sem ti ga.

Vrisal si pentagram
v moje srce.

Nastala je entropija.
Nenadno in hitro.

Nato nisi več potreboval
stalnega bivališča.

Igrala sem le še
nokturno.

Opazila sem, da te resonanca
glasbe ni dosegla.

Skrivava se pod svojima
epiteloma.

Ponovna prošnja za azil.
Neodobreno.

 

 

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije
S pesmijo Azil neodobren je Urška Bahor v nagovoru druge osebe ustvarila kontrast med tujkami in preprostimi stavki, ki upesnjujejo odnos med dvema. V pesniški igri se pokaže, da so v odnosu zadeve lahko bolj komplicirane, kot se zdi na prvi pogled. Zaključek je duhovit tudi zato, ker avtorica uporabi besedo azil, ki jo poznamo iz medijev v resnem političnem kontekstu, tu pa ji da lahkotnejši značaj.

 

***

 

DOROTEJA DREVENŠEK

OSNOVNA ŠOLA ANGELA BESEDNJAKA MARIBOR

 

Norica Dorica

 

Jaz sem malo zmešana
in to se mi zelo pozna,
hodim v vse smeri,
smeje se mi sto vasi.

Jaz sem mala norica,
ljubka majhna Dorica,
skačem kot kobilica,
ko poči v glavi žilica.

Jaz sem zmešani vseved,
ki govori kar povprek,
nič ne vpraša, nič ne išče,
sem kot prehitro zvaljeno pišče.

Jaz sem majhna norica,
ljubka glasna Dorica,
iz Maribora sem prišla,
tam takšni kot jaz smo doma.

Vendar težko jaz je biti,
nimaš se časa niti umiti,
svojo norost v sebi držim,
ko priložnost je, se znorim.

Saj sem normalna,
le včasih brutalna,
kdaj pa kdaj se mi utrga,
kot se jopici zadrga.

Biti kot sem jaz,
to zahteva čas,
biti z mano pa potrpljenje,
noro dobro je življenje.

 

 

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije

Norica Dorica Doroteje Drevenšek je igriva pesem v razgibanem ritmu in rimah. Avtorica s prispodobami norosti pokaže, kakšni sta v resnici dobra volja in sreča. Tidve namreč terjata, da zna človek biti drugačen od drugih, da zna uganjati norčije in se ponorčevati tudi iz samega sebe, ne le iz drugih. Tak učinek pesnica doseže, ko se primerja s kobilico in prehitro izvaljenim piščetom. Nihče namreč ni rekel, da mora biti poezija resna, lahko je tudi malo cirkusantska.

 

***

 

NEJA POPRŽEN
OSNOVNA ŠOLA ŠALEK

 

Tišina

 

Običajen dan,
hodim po gozdu, po naravi.
Kaj slišim?
Tišino.

Slišim tišino:
vsako drevo,
vsako deblo ,
vsak list,
vse, kar je tiho.

To je najlepši hrup,
je najlepša glasba,
ki bi jo lahko poslušala celo večnost.
Kaj je to?
Tišina.

Dan, drugačen kot drugi.
Hodim po gozdu, po naravi.
Zakaj?
Da slišim tišino.

 

 

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije
Neja Popržen pesem Tišina zgradi na oksimoronu oziroma bistroumnem nesmislu – tišino se lahko sliši. Lirični učinek ta paradoks doseže tudi zato, ker se taka čarovnija dogodi v samoti, ko je avtorica sama sredi narave. Včasih se moramo pač potruditi, da pridemo do najbolj običajnih skrivnosti. Pesem je močna tudi zato, ker avtorica skrivnosti ne razlaga, ampak jo v verze pripusti tako, kot je  ̶  in se ji začudi.

 

***

 

AMADEJA REK

OSNOVNA ŠOLA ANGELA BESEDNJAKA MARIBOR

 

Zmanjšujem razdalje

 

Zmanjšujem razdalje;
med mano in mojimi cilji,
med mojimi sanjami in mojimi uspehi,
med jutrom in večerom,
med mano in tabo.

Najbolj pa se zmanjšuje razdalja
do mojega konca.
Kmalu bo tu,
zato moram ostale razdalje
čimprej uničiti.

 

 

Strokovna utemeljitev dr. Igorja Divjaka, člana strokovne komisije
Amadeja Rek je v pesmi Zmanjšujem razdalje pokazala, da zna abstraktno zarisati svojo duševnost skozi prispodobo obratnega sorazmerja. Bolj ko bo uničila razdalje do lepih življenjskih reči, dlje se bo odmaknil konec. Sporočilo pesmi, da je treba življenje izkoristiti, je podano radostno in lahkotno. Avtorica nam zaupa skrivnost poti do sreče. Pomembno je, da bližina ki jo iščeš, vključuje tudi sočloveka.

 

 

DRUGI PRISPEVKI TEGA AVTORJA / TE AVTORICE

Župančičeva frulica
O avtorju
Župančičeva frulica je projekt, ki traja že od leta 1989 in ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK) Vključuje mlade literarne ustvarjalce in umetnike govorjene besede iz preko 100 slovenskih in zamejskih šol. Zaključno srečanje osnovnošolskih in srednješolskih pesnikov ter osnovnošolskih deklamatorjev je vsako leto sredi junija v Župančičevi Beli krajini.