20. oktobra, 2022  /  Kolumna/esej

Bog in bog

Naslov definitivno ne govori o Bogu, pisanem z veliko začetnico. Iz tega pa ne sledi – in ravno to je po moji oceni največja slabost tozadevnih zagovornikov svobode govora in pesniške svobode – da se Ga ne tiče.

28. septembra, 2022  /  Kolumna/esej

Cenzura, a čigava?

V naslovu se je takoj pojavil škandalozen naslov o cenzuriranju. Če smo natančni, do cenzure ni prišlo, prišlo je kvečjemu do cancelanja oz. deplatformizacije, ki je glavno orožje v boju ravno nasprotne strani. Knjiga je izšla, nihče se nad tem ne pritožuje, zgolj DSP je odrekel soizdajo.

18. aprila, 2022  /  Kritika

Roman o identiteti generacije Z

Cvetka Bevc ima prepoznaven slog pisanja za mladino. Tudi v romanu F.A.K. je dogajanje rahlo idealizirano, njegova gonilna sila je mladost sama, neobremenjenost in pristnost osrednjih likov vračata upanje v ta svet in njegovo prihodnost.

30. decembra, 2021  /  Kritika

Dva iz mesa in krvi

Tako preprosto je, ko je odnos dveh, ki se imata rada, v polnem zamahu, a preprostost v tej zbirki je varljiva. Število, ki to zbirko opredeljuje tako na ravni zunanje kot notranje, globinske kompozicije, je namreč dve in vsak pojav ima tudi svojo drugo stran, svojo senco.

14. decembra, 2021  /  Kritika

Med sanjami in resničnostjo

Kot razpiranje iz sebe navzven, k svetu in drugim, lahko beremo tudi tridelno kompozicijo zbirke: od uvodne Idioritmije, ki jo tvorijo izbrani faktografski zapisi sanj, prek Najdenk, pesniških utrinkov, ki spominjajo na haikuje, do Eholokacije, ki pesnico vmešča v prostor in odnose v njem.

11. decembra, 2021  /  Dramatika, Prelet s kamero

Spoved

Nekoč, nekje, ne vem več kdaj, sem se rodil. In še dandanes sam ne vem, zakaj na rojstni postelji nisem zavpil: »Prekleta usoda, zakaj sem se rodil!«

28. oktobra, 2021  /  Intervju

Šaha ne moremo dojeti s pravili domin

Verjetno se v številnih tradicijah po vsem svetu pojavlja ta ideja umika v bližini apokalipse. Ta bližina zdaj ni več stvar samo misterioznega občutja, ampak je to neko realno občutje, za katerega verjamem, da nas preveva množično, ne glede na naše svetovne nazore.