Obveljala je teza, ki jo je najbolj sociološko udarno formuliral Ian Watt sicer šele sredi prejšnjega stoletja, toda za sabo je imela že dolgo razvojno fazo: da je Robinson nekakšen evangelij ekonomskega individualizma.
Avtorica pričujočega dela nekoliko ironično in posplošeno jezik pripisuje šušmarjenju hudiča. Hudičev jezik je po eni strani zloben in od hudiča zastrupljen (pra)Jezik, po drugi pa »vražji« – neukrotljiv, neulovljiv in navihan.
