LITERARNI KOLEDAR – 25. APRIL
MINILO JE 300 LET OD PRVE IZDAJE ROBINSONA CRUSOEJA
30. septembra 1659. Jaz, ubogi nesrečni Robinson Crusoe, ki sem med strašnim viharjem nedaleč od kopnega doživel brodolom, sem prišel na ta puščobni žalostni otok, ki sem ga imenoval Otok obupa, vsi drugi možje ladijske posadke pa so utonili in jaz toliko da nisem umrl.
Ves preostali del dneva sem preživel tako, da sem se žalostil nad obupnimi okoliščinami, v katerih sem se znašel, saj nisem imel ne hrane, ne strehe, ne obleke, ne orožja, ne kraja, kamor bi se bil lahko zatekel, in si nisem mogel obetati nobene pomoči, temveč nisem videl drugega pred seboj kakor smrt, misleč, da me bodo ali požrle divje zveri ali umorili divjaki ali da bom umrl od lakote. Ko se je približala noč, sem preživel v krošnji nekega drevesa, iz strahu pred divjimi bitji, vendar sem trdno spal, čeprav je vso noč deževalo.
To so povedi, ki s svojo prepoznavnostjo vsaj polovico pismenega človeštva takoj usmerijo k svojemu izvoru – romanu Robinson Crusoe. Izšel je s sicer veliko daljšim opisnim naslovom, 25. aprila 1719, torej pred natanko tristo leti v Londonu. Še istega leta je doživel piratski ponatis, nato pa za časa pisateljevega življenja, umrl je 1731, še sedem ponatisov. A to je pritlikavo število glede ne nadaljevanje: do danes je izšlo več kot tisoč izdaj in priredb, pravo število je nepregledno, bogve koliko slikanic, seveda pa je prodrl tudi v film, gledališče in opero. Po podatkih Wikipedije obstaja samo do konca 19. stoletja preko 700 ponatisov. Tako je Robinson postal najuspešnejše delo zahodne književnosti do 20. stoletja. Razen Biblije seveda.
Kako je iz dokaj nedolžne, vendar podjetne ambicije, napisati uspešen pustolovsko-potopisni roman, ki je bil tedaj močno priljubljen žanr, nastala svetovna literarna atrakcija? Za mladino in odrasle, kajti roman enakovredno funkcionira v obeh bralskih paradigmah, pri čemer je vsaka iz njega posesala svoj obilni nektar. Mladina seveda pustolovstvo, ki je s svojo eksotično lokacijo in izjemnim posameznikom burilo duha, odrasli pa so počasi, seveda s pomočjo (post)razsvetljenske filozofije, začeli v njem prepoznavati temeljno zakonitost aktualnega ekonomskega razvoja: razcvet kapitalizma v kolonializem. Roman je na razburljiv, zabaven in poučen način prikazoval tisto, kar se je tedaj na družbenoekonomski ravni že dogajalo in se je intenzivno nadaljevalo naslednjih tristo let; do danes. Obveljala je teza, ki jo je najbolj sociološko udarno formuliral Ian Watt sicer šele sredi prejšnjega stoletja, toda za sabo je imela že dolgo razvojno fazo: da je Robinzon nekakšen evangelij ekonomskega individualizma, kult gospodarsko uspešnega posameznika, Povzemal je gesla, kot so nazaj k naravi, dostojanstvo dela, ekonomski človek. Ni čudno, da je Marx v svojem Kapitalu roman temeljito analiziral kot učni primer različnih postavk, ki so vodile v razmah kapitalizma. Naša novejša prevajalka Katarina Bogataj (prvi prevod je izšel 1876) je v spremni besedi v zbirko Sto romanov (CZ, 1974) ob mnogih drugih koristnih informacijah zapisala, da so v Robinzonu »dobivali ilustracije za svoje ideje vzgojitelji, moralisti, družbeni in politični reformatorji in gospodarski teoretiki, skratka ideologi vseh vrst in smeri od Rousseauja do Marxa.« Do svojega dragocenega gradiva so prišli tudi proučevalci angleške zgodovine (anglikanske cerkve, kalvinizma, puritanizma), empirizma, tehničnega napredka, predmetne dediščine … V Robinzonu je shranjena moralna in ekonomska zapuščina kapitalizma v njegovi najbolj invazivni fazi. In seveda »samoumevnost«, tako rekoč nujnost kolonializma. Hkrati pa je v romanu vtisnjena »romantična« projekcija prvotnega, idealnega, z naravo harmoniziranega življenja – in torej tudi že izgubljenega raja. Razpredanje o romanu kot evangeliju civilizacijskega napredka bi lahko bilo in je bilo neskončno. Dotaknimo se še njegovega avtorja, ki je s svojim življenjem, ne da bi ga lahko neposredno primerjali z junakovim, drastično poosebljal tisti čas in idejo. Daniel Defoe (rojen v Londonu 1660 ali 1661, umrl prav tam 1731) je bil novinar, pisatelj, založnik, poslovnež, poznavalec zemljevidov in radovednež, ambicioznež, tudi z zakonom je prišel navzkriž. Nikoli ni bil na »svojem otoku«, a prav tako ni nikoli priznal, da si je Robinsona izmislil. Tako že tristo let živi od svoje »resničnosti«.
Pripravil Peter Kolšek
VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:
