Daša Ložar – Sklop prispevkov o prekarnosti na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Pri pripravi sklopa o prekarnem delu so sodelovali članice in člani društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Jezik, jeziki in jezikanje? Vse naštete oblike besede jezik in njihove pomenske osti se odlično povezujejo in nadgrajujejo, sploh v premisleku o položaju prevajalk* v zdajšnjem času in razmerah.
Covid-19 je v Sloveniji še vedno prisoten, uradno razglašeni epidemiji koronavirusa (še) ne vidimo jasnega konca, posledice zdravstvene krize naložene na zadnje okrevanje gospodarstva in družbe po izbruhu svetovne finančne krize (2008, 2009) v letih med 2014 in 2018 pa so tu. Če k temu dodamo še napisano-nenapisano večno zahtevo po nespremenjeni evropski neoliberalistično-profitni logiki nenehnega oplajanja kapitala v brezmejni rasti, smo na točki korona sedanjost.
Kakšen je poklic prevajalke, kako izgleda in v kakšnem položaju se prevajalke nahajajo dandanes, poizkusimo kar se da plastično opisati nadalje. Pri tem nam bodo poleg številnih večletnih izkušenj in lastne analize prekarnega dela in prekarnosti na različnih poklicnih področjih, pomagali še nekateri podatki zbrani v zadnji raziskavi Poligona in CzK (Poligon kreativni center in CzK – Center za kreativnost pri MAO – Muzej arhitekture in oblikovanja v Ljubljani, december 2020), raziskavi JZS (Jezikovne zadruge Soglasnik, pomlad 2017), glavni izsledki in poudarki magistrske naloge Benčina (2019) ter področnih strokovnjakinj Zidar Forte, Pregelj, Mikolič Južnič iz Bele knjige o prevajanju (2019). Da pa zapis ne bo le jezikanje in prazni blabla, predstavimo tudi nekaj smernic in priložnosti za izboljšanje razmer, kot jih vidimo same, deležnice in stroka.
Prevajanje pomeni delo z jezikom za jezik in ljudi. Jezik je svet in smo mi v njem. Povezujemo ga praktično z vsako in vsemi družbeno ekonomskimi vidiki, gospodarskimi panogami in na drugi strani običajnim življenjem – prostim časom in sporazumevanjem, komunikacijo per se. Prevajalke so doma v literaturah sveta in svoji domači, znanosti, tehniki, turizmu, glasbi, umetnosti, trgovini, z globalizacijo pa še v vsakršnih odpotovanjih zasebne in/ali poslovne narave.
O prevajalkah kot splošni spolni oznaki poklica pišemo, ker je prevajalsko delo izrazito feminizirano. In tudi espeizirano. To pomeni, da je večina prevajalk samozaposlenih, ima svoje s.p.-je, le manjši delež jih je (redno) zaposlenih, bodisi v večjih podjetjih ali državnih, vladnih službah. Med samozaposlenimi velja podatek, da je skoraj 80 % registriranih jezikoslovk, ki delajo kot prevajalke, tolmačke, lektorice, učiteljice tujih jezikov ali opravljajo še druge vrste jezikoslovnih del. Tako lahko zapišemo, da je več kot dve tretjini samozaposlenih prevajalcev v Sloveniji žensk. Spričo dejstva, da prevajalskega jezikoslovnega dela ne opravljajo samo za to izobražene posameznice, takih je le tretjina, pa natančno število ljudi v tem poklicu ni znano. Poleg diplomantk prevodoslovja delo prevajalke opravljajo še druge povečini prav tako visoko izobražene posameznice, kot so diplomantke tujih jezikov, zlasti angleščine v kombinaciji še z enim drugim tujim jezikom ali drugim humanističnim strokovnim področjem. Zelo pogosto se s prevajanjem ukvarjajo tudi kolegice humanistke drugih specialnih smeri, kot so: klasična ali splošna filologija, filozofija, politologija, kulturologija, umetnostna zgodovina, sociologija kulture, zgodovina, arheologija ipd.
Delo prevajalke obsega tako t.i. splošno prevajanje v in iz različnih tujih jezikov v ciljni jezik v obliki pisnega prevajanja, književno in tehnično prevajanje, multimedijsko prevajanje (ang. voice-over), podnaslavljanje kot tudi simultano ali konsekutivno tolmačenje ter sodno prevajanje. V širši okvir jezikoslovnih poklicev pa sodita še lokalizacija, lektoriranje, uredniško delo, jezikovno svetovanje in drugo.
Na globalnem trgu prevodov vlada precejšnja fragmentacija. Največja podjetja predstavljajo le petino celotnega trga, nekaj podobnega pa velja tudi za Slovenijo, kjer si 20 % deleža od prihodkov na trgu delijo štiri prevajalska podjetja. Četudi je prevajalski poklic eden od najstarejših in so gospodarski kazalniki za prevajalski sektor še pred zdajšnjo svetovno zdravstveno krizo korona virusa napovedovali, da bo povprečna letna rast sektorja med 5-6 % (podatki prevajalskega raziskovalnega centra Nimdzi iz leta 2018), sta položaj prevajalk in razmere na trgu zanje danes precej nezavidljiva.
Lanski (2020) pomladna in jesenska raziskava opravljeni skupaj med več kot 3000 delavkami kulturno-kreativnega sektorja (KKS) Poligon kreativnega centra in Centra za kreativnost, kamor uvrščamo tudi (vsaj) književne prevajalke ter filmske/video podnaslavljalke, je jasno pokazala in opozorila na vse značilnosti in posledice prekinitve dela oz. njegovega manka in nato drastičnega zmanjšanja v obsegu. Razkrila pa je tudi naravo poslovanja v času epidemije, pogled, soočanja in razmišljanja delavk o krizi ter njihovih (z)možnostih in ne(z)možnostih, da krizo prebrodijo. Analiza je pokazala, da so kulturno-kreativne delavke že prej živele sorazmerno skromno, korona kriza pa je njihov položaj še radikalno poslabšala. Najbolj ogrožene so, kot izhaja iz povzetka analize anket, prekarizirane delavke, ki so med vsemi delavkami KKS najslabše plačane. V času epidemije pa se jim je prihodek tudi najbolj občutno znižal. Vladni ukrepi pomoči za KKS niso bili zadostni oz. bi lahko celo zapisali, da jih sploh ni bilo. Posledično je zaznano občutno povečevanje razlik med delavkami v javnih, varnejših zaposlitvah in prekarkami KKS.
Narava jezikoslovnega poklica je povečini neregulirana in kot že zapisano ne omogoča klasične redne zaposlitve, zato je večina prevajalk samozaposlenih. Prevajalke, jezikoslovne delavke so skoraj izključno in predvsem same svoje osebne, zasebne in poslovne sreče kovač. Tu velja dodati jezikoslovno opazko, da ženska različica poimenovanja poklica kovač kovačica ne označuje ženske, ki bi opravljala ta težaški poklic, pač pa (le) njegovo ženo.
Osnovno poklicno poslanstvo dobre prevajalke je opraviti kar najboljši možni prenos besedila iz enega v drug, tj. ciljni jezik ne da bi zanemarila bistvo prevoda. Ta pa se zaokroža v jezikovni natančnosti – slogovni in slovnični neoporečnosti, čim večji terminološko-pomenski enakovrednosti besedila ter ohranjanju pomenskih ravni ter sporočila izvirnika. Poleg tega pa je prevajalka sama zadolžena še za pridobivanje, spremljanje in vodenje svojih naročnic, pogajanje za cene svoje storitve, vodenje financ in drugo.
Samozaposlene prevajalke se sicer lahko pohvalijo s fleksibilnim, prilagodljivim delovnim in prostim časom, saj imajo popolno avtonomijo ter nadzor nad svojim delom, njegovim potekom in rezultati. Opravljajo delo, ki jih načeloma izpolnjuje in izpopolnjuje, saj z njegovo pomočjo ves čas pridobivajo nova znanja na raznolikih strokovnih področjih in drugje. A na drugi strani ostaja neizpodbitno dejstvo, da so samozaposlene jezikoslovke na splošno pri svojem delu pod večjim pritiskom zaradi večjega števila delovnih ur, dodatnega neplačanega dela (mreženje, marketing, iskanje naročnic, pogajanje za nova naročila ipd.), kratkoročnih naročil z vse krajšimi roki za vse večji obseg dela, vse večje cenovne tekme navzdol – dumpinga pri postavkah za njihovo opravljeno delo in negotovosti glede nadaljnjega poslovanja, saj si delo iščejo in urejajo same.
Večina jih ne zaposluje drugih delavk, zato sodijo med enoosebne samozaposlene, ki so tudi zato prekarizaciji bolj izpostavljene. Približno 450 eur mesečno morajo zaslužiti samo za to, da pokrijejo najnižje socialne, pokojninske in zdravstvene prispevke, ki jim jih nalaga status samostojne podjetnice. Zaslužki pa na drugi strani niso veliki, zlasti zaradi vse večjega dumpinga pri prevajalskih tarifah in pogosto nerednih izplačil ali zamud pri honorarjih, in zdaj še zmanjšanja naročil zaradi ekonomizacije poslovanja naročnic zaradi zdravstvene situacije v svetu, tako da zelo pogosto prevajalke lahko neposredno uvrstimo v prekariat. Na žalost ne gre za več tako novi, zagotovo pa vse bolj prisoten in naraščajoči, delavski razred 21. stoletja.
Prekarne delavke v jezikoslovju se soočajo s prekarnostjo, kar v danem kontekstu pomeni, da gre za negotovo in navadno slabše plačano delo samostojnih podjetnic ter izplačila prek s.p.-jev ali pogodb civilnega prava kot so avtorske, podjemne pogodbe ipd. Status samozaposlene ne predvideva bolniških nadomestil – plačane bolniške odsotnosti ali dopusta, ne jamči minimalne plače ali povrnjenih stroškov za malico in prevoz. S.p.-jevka mora sama poskrbeti za najprej dovolj dela in zaslužka, da si bo potem lahko privoščila počitek ali prosti čas brez dela v obliki nedela ali dopusta, počitnic. Misliti pa mora, če si to seveda lahko privošči, še na določen varčevalni, rezervni sklad denarja, prostega za primere potencialno daljše bolniške odsotnosti z dela.
Zaradi narave prevajalskega dela samozaposlenih posameznic, ki je nekonsistentno v količiZni in razporejenosti ter delovnem prostoru in času, to pogosto rezultira v socialno izključenost, izoliranost in osamljenost, stres ali še huje – delovno izgorelost. Tako raziskave kot splošno poznavanje področja kažejo tudi, da je zelo pogost in za samozaposlene jezikoslovke povsem normalen prezentizem, tj. prisotnost na delu, delo kljub slabemu počutju ali bolezni zaradi katerih bi bila v drugačnih delovnih razmerjih delavka upravičena do bolniške odsotnosti. Prevajalke večinoma delajo od doma, s tega vidika jih epidemiološka zapoved lanskega in letošnjega leta #ostanidoma ni tako presenetila oz. prizadela, a tudi one poročajo, da se je zaradi šolanja njihovih otrok doma, partneričine službe od doma, skrbi za gospodinjstvo in druga domača opravila, dinamika dela doma korenito spremenila in vpliva tako na njen poklicni kot zasebni, bivanjski ozir.
V zadnjem času je tako v prevajalstvu kot jezikoslovju v splošnem vse več govora o prekarizaciji tovrstnih poklicev, pomanjkanju dostojnih delovnih mest zanje in nizkih tarifah za prevajalske oz. druge jezikoslovne storitve.
Jezikoslovke svoje delo navadno opravljajo iz kateregakoli domačega prostora, ki postane njihova začasna pisarna (miza ali blazina z računalnikom in prevajalskimi orodji, programi na njem), v delovni in socialni izolaciji, kar jim posledično otežkoča, če že ne pomembno omejuje, usklajevanje prostega z delovnim časom, ločevanje službenega in zasebnega življenja, načrtovanje družine, večjih investicij ali aktivnega počitka brez skrbi za dovolj dela in zaslužka po vrnitvi.
Vrste prevajalk se med seboj zelo razlikujejo, področje je izrazito segmentirano, različna so tudi okolja, v katerih jezikoslovke delujejo. Če strnemo tako razmišljanja kot stališča prevajalk samih kot strokovnjakinj, je prevladujoče mnenje, da bi bilo potrebno status in položaj prevajalk bolje urediti.
Najbolj pereči problemski sklopi za ureditev področja so naslednji: urediti bi bilo potrebno status samostojne podjetnice za primere jezikoslovnih poklicev, regulacijo poklica z njegovo stanovsko ureditvijo, ustanoviti prevajalski sindikat, platformno umbrella zadrugo ali zbornico, vzpostaviti register prevajalcev, doseči zakonsko preprečevanje dumpinga, v enem – celostno zaščititi prevajalski poklici in njegovo delovno področje.
Za začetek pa bi bilo dovolj že, če bi uspeli preprečiti dumping pri prevajalskih in drugih jezikoslovnih tarifah pri javnih naročilih, kjer je edino merilo za izbor še vedno velikokrat izključno cena ali uspeli vzpostaviti register prevajalcev, ki bi zagotavljal kvalitetne strokovnjake za kvalitetno storitev po dostojnih cenah za človeka dostojno življenje znotraj (bolniška, dopust, malica, prevoz) in zunaj službenega vsakdana (dopust, prosti čas, družina, večje vsakdanje življenjske investicije kot sta avto ali stanovanje).
Ena od možnosti za to je zagotovo v povezovanju in sodelovanju prevajalk, jezikoslovk samih. V Soglasniku smo se pred zdaj že skoraj 7 leti, leta 2014 združile jezikoslovke različnih profilov (prevajalke, tolmačke, lektorice in učiteljice tujih jezikov) in osnovale jezikovno zadrugo, prvo in edino te vrste pri nas, ki deluje kot platforma za ponudbo naših storitev na trgu. Omogoča nam projektni servis – vodenje in obdelavo naročil, finančno in računovodsko zaledje, podporo ter promocijo naših storitev. Zagovarjamo zadružne vrednote solidarnosti, skupnostnega dela, enakovrednega lastništva in deljenja dobička, z eno besedno zvezo: pošteno plačilo za pošteno delo. Naš dolgoročni cilj je s producentske zadruge postopoma preiti v delavsko in zagotoviti čim več stabilnih in vrednih, dostojnih delovnih mest za jezikoslovke združene v zadrugi.
Vse imamo pravico do dostojnega življenja na račun dostojnega dela. Zanj pa smo se posamično in sistemsko primorane ves čas zavzemati in aktivno boriti.
Zaključujemo pa s poezijo. Tudi v njej je ključ.
Vse je jezik,
Rečeš,
In mizo med nama zasedejo
Misli, ki ostajajo na koncu stavkov.
/…/
Kar rečem,
Je več kot beseda
In manj kot sem jaz.
Rolete so spuščene,
Življenje z druge strani okna
Je tiho.
Še ta kozarec medu spijem,
Preden te poljubim;
Nobene besede več.
Jezik je tvoj zaveznik.
iz pesmi Strah pred jezikom
avtorice Katje Perat
(zbirka Najboljši so padli, 2011, Beletrina)
