Vinko Möderndorfer – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
nemoč poezije
lastovka se je zaletela v okno
iskala je prostor
za gnezdo
na steklu mojega okna si je zdrobila glavo
jaz sem ravno pisal ljubezensko pesem
ko je počilo
mislil sem
da je kamen
tako kot včasih
ko si stala pod oknom
in sem ti potem vrgel ključe
da si prišla k meni
zdaj pa je bila lastovka
ležala je na polici
in drobno trepetala z nožicami
vzel sem jo v dlani
tam se je popolnoma umirila
kot da je našla prostor za gnezdo
niti ljubezenska pesem
ji ni mogla povrniti življenja
***
gladko
gladko kot gladina golota
gosje pero koleno okroglo
vdolbina tudi gladka pobrita
počesana gola gora s piko na vrhu
še bolj gladka napudrana izmuzljiva
mokra ogledalo z gladkim obrazom
dlan na daljavi ki zdrsne spolzka
površina položna mehka še mehkejša
brez kosti brez oči samo božanje
gladko gladko gladko
***
radost
radost reče: dosti
zdaj bi bila rada
dotik
rada bi kipela
srhljivo
na vrhu kože
na površini sluznic
globoko v stikanju
dosti sanjarjenja
pravi radost
rada bi postala
meso
***
ti
tvoja nagost je knjiga
razlistavam jo z jezikom
berem z drobnimi grizljaji
vračaš mi
z vzdihi
ki gladijo mojo samoto
po ostrih robovih
***
ugriznila si me
ugriznila si me v trebuh
grizljala si me drobno
med nogami
božala navzgor
vse do ust
medtem ko si dihala z mano
je strop postajal
mlečna cesta
in
misli so bezljale do daljnih zvezd
vse do konca
je to
je to spet
je to znova
kot pri petnajstih?
***
okrog vratu bi te
okrog vratu bi te
z obema rokama
da bi postala moj dih
ob tebi bi imel lice
da bi bila moj obraz
okrog bokov bi te
da bi bila moja
medenica hrbtenica
tako bi lažje
skupaj
vzdržala
ta svet
in vso težo
ljubezni