/ 

Po ljubljenju in druge pesmi

PO LJUBLJENJU

      

naga leživa na postelji
nikogar ni na planetu
vsi spijo
ali pa so strahopetno pobegnili
v druge dimenzije
samo midva sva
na preznojenih rjuhah poletja
pravkar sva premagala črno luknjo
iz nje izsesala praznino
ker sva rešila vesolje
zdaj počivava
ti
z roko na mojem stoječem kurcu
jaz
s prsti v tvoji vlažni pičkici

to ni nobena vulgarnost
to je letenje

   

ZBUDIL SEM SE

zbudil sem se
in te ni bilo
ne v poletju ne v postelji
kam sem te založil?
v kateri prekat?
v katero sobo?
kjer me zdaj čakaš

me res čakaš?

jaz te čakam
pričakujem
da boš pozabila
moje grdobije
in se spet
kot nekdaj
brezpogojno pognala
na mojega kurca
in bova skupaj odjezdila
na konec vesolja

   

LJUBEZENSKA PESEM

   

jaz in moja največja sovražnica
se ljubiva
ko trgava meso z najinih skeletov
šklešpetava z obglodanimi kostmi
ko nama prihaja
in je nebeško
ampak potem se spet takoj sovraživa
ubijaš me naprej
jaz te koljem naprej
skuhala si moje možgane
jaz sem se zagrizel v tvoje drobovje
oblekel sem tvojo kožo
ti si iztrgala mojo stegnenico
in zdaj igraš nanjo
tisti del v boleru
kjer se pojavijo pihala
jaz te obžalujem
in te celim kot bog
z glino
ti me obžaluješ
in mi ponujaš jabolko
ko zagrizem
me z bodalom suneš v grlo
ker veš
da samo tako lahko iz mene priteče
res dobra ljubezenska pesem

    

*** 

  

TUDI TVOJ DREK

  

tudi tvoj drek mi je ljub
tvoj sladki anus
kot čokoladni bombon
gnusoben si!
rečeš z ljubeznijo
zrelo jajce ti bom spustila v usta
rečeš in misliš resno
ko počepneš na moj obraz
čakam da priteče ves tvoj sok
in ga požiram v dolgih požirkih
zanosil bom s tabo
ljubezen moja mila

   

GLASBA

  

včasih nama glasba ponudi svoj ritem
in fukava hitro in počasi
in z dolgimi zamahi
s kratkimi trzljaji
s fortisimi in z zadržanimi notami
pa spet z nenadnimi pianisimi
na novo piševa beethovnove simfonje
gledam te v oči
tudi on je tako pisal
rečeš
fukal in gledal v oči
rečem

   

BOM ŠE KDAJ

  

bom še kdaj utripal kot preboden metulj
mi bo še kdaj tako brizgnilo
se bom še kdaj tako veselil smrti
in življenja obenem
bom še kdaj razrezal tvojo dušo
in jo sestavil v sebi
boš še kdaj izpila vso mlečno cesto
iz mojih jajc
bom še kdaj odkrival tuje jezike
z jezikom globoko v tvoji pički
bom še kdaj okušal nesmrtnost
skupaj s tabo
bom še kdaj tako zelo ljubil

   

K TEBI LETIM ČEZ NOČNO MESTO

  

star sem
in moja jajca so povešena
misli zarjavele
kurčeva glavica
pa še vedno radovedna
hrepeneča kot julijska vrtnica
tik preden izgubi vse liste
in postane en sam trn trnasti

kako je s tabo?
včasih zaprem oči
in jajca zaplahutajo
kurac se izstreli čez nočno mesto
naravnost k tebi
v tvojo sobo
in na posteljo

ne stiskaj nog
odpri jih
prihajam!
vrtnico nosim s sabo

  

VSE JE

  

vse je ljubljenje
tudi kadar je zgolj mehanika
vse je ljubezen
tudi kadar je samo vojna
vse je dvojina
tudi kadar sam samcat
bežiš čez puščavo

vse je srce s puščico
prestreljeno
vkraspano na ostanke zidu
v porušenem mestu
vsaka beseda je ljubezen
tudi kadar izreka sovraštvo

besede so ustvarjene zaradi ljubezni
samo narobe si jih razlagamo

   

MALA MOJA

   

mala moja
dajva se fukat!
če želiš lahko rečem
dajva se ljubit!
mala moja
tako sem smrten
tako sem blizu
in ti si vrtnica vročega poletja
zato
mala moja
dajva se polizat
drug drugega povohat
dajva okusit najini telesi
zapustiti dajva življenje
za kratke trenutke ljubljenja
ali fukanja
kakor želiš
vseeno
dajva zapustiti ta gnusni svet
dajva
končati najino banalno kratkost
dajva
se izstreliti v večnost

   

NAGOVARJAM TE

nagovarjam te
kot star pohotnež
ki je pobegnil iz grške komedije
nagovarjam te
ker si želim rešiti življenje
vem
gnusen sem
ne bom prijel za orožje
kadar bo ogrožena domovina
izdal jo bom z lahkoto
nič ljubezni ni v domovini
agora je kraj za drkanje
ne za ljubezen do demokracije
zato se bom raje
prijel za kurca
ko bo ogrožena domovina
in se sklonil k tvoji pički
kot k edinemu oltarju

   

DAJ NOGE NARAZEN

   

daj noge narazen
po kolenih bom prišel do tebe
s sklonjenim hrbtom
ponižno
ko me boš gledala
in se smehljala
boš močna
ker veš
da si tako močnejša od boga
ki je itak ženskega spola
brez dvoma
sicer ne bi klečali pred njim
in ga poljubljali
kot jaz poljubljam
tvoje razkrečeno
mednožje
kot dar
ki mi je dan
da ga použijem
vsak dan

O avtorju / avtorici
(fotografija Boštjan Pucelj) Vinko Möderndorfer je pesnik, pisatelj (za odrasle in otroke), dramatik, gledališki in filmski režiser, esejist – eden najpomembnejših in najbolj raznovrstnih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov opus šteje preko sedemdeset naslovov, ustvaril je več kot sto gledaliških in opernih režij, posnel tri celovečerne filme. Temu primerno je tudi število različnih nagrad, vključno z nagrado Prešernovega sklada. Letos je prejel tretjo Grumovo nagrado, jeseni objavil obsežen roman Druga preteklost, pred izidom je antologijski izbor iz njegove poezije. - Rojen 22. septembra 1958 v Celju, 1982 je končal Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo.