Vid Karlovšek – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Verzi so izšli tudi v Kraljih ulice.
Vid Karlovšek o poslanih pesmih
Rekel bi, da je rdeča nit teh štirih pesmi problem komunikacije v sodobnem svetu. Dovolj povedno pa je najbrž že dejstvo, da so nastale v koronskem času.
***
koraki drdrajo donijo
po tlakovcih tleskajo
iz kričeče gmote
se luščijo glasovi
luščijo besede
ujede preletavajo
pusta pogorišča
ki jih preplavljajo
gomazeče množice
povsod sami
obrazi obrazci
brezobraznosti
obrazložitve
misel se prostituira
na konici jezika
usmiljenje
cviljenje
da ne pozabiš živeti
žival
***
ponavljam se
ponavljaš se
vse se
ponovno pojavlja
ponavlja se verz
ponavljajo se besede
ponavljajo se obrazi
in stanja in misli
in nesmisli
čas se ponavlja kraj
molk se ponavlja
v ponovitvah ga naplavlja
v ponavljajoče se plitvine
ponavljajo se vsakršna
pojavljanja
ponavljajo se ponavljanja
vedno enako vedno isto
vedno večno vedno vračanje
vedno bolj vedno več
vedno več večnosti
***
lupina se predre
z donečim pokom
izlije se notranjost
ves gnev
ves gnus
ves gnoj
med nakradenim bliščem
besed iščem sled
tišine
beseda ne gre z jezika
pogled ne iz očesa
dotik ne s konice prstov
komunikacija masturbacija
iniciacija v socializacijo
človek človeku molk
***
tako zelo rad
bi se potopil
globoko globoko
pod gladino
ribe bi zobale
mojo kožo
vodno rastlinje
bi se ovijalo prek
mojega telesa
kamni na dnu
bi me vlekli k sebi
čas bi tekel skozme
šumel bi nežno bi šumel
ves moj svet bi se
spokojno zibal
ves moj svet bi valovil
jaz pa bi samo lebdel
