Ob 86. rojstnem dnevu čestitamo pesniku, dramatiku in esejistu Venu Taferju, nekdanjemu predsedniku DSP in PEN! Ob tej priložnosti objavljamo nekaj njegovih pesmi v izboru Igorja Divjaka.
Peter Kolšek o poeziji Vena Tauferja (iz eseja Trenutek, ki mine in hkrati ostane, objavljenega ob zbranih pesmih Vena Tauferja v knjigi Telemahovi komentarji, Beletrina, 2016)
Da, za Tauferjevo modernistično poetiko ni primarna neobvezna igra označevalcev, ampak je to odgovoren poskus upesniti resnico sveta iz obratne smeri, kot zmore običajna, tradicionalna in klasična pesniška praksa. Njegova pot vodi iz notranjosti jezika v polnopomensko zunanjost, ki jo predstavljajo svet, zgodovina, družba, intima.
Veno Taufer o svojem pisanju (iz eseja O rabi rabljenih besed, priloženega zbirki Pesmarica rabljenih besed, 1975)
Zdi se mi, da predstavlja moje pesnenje (…) en sam trdovraten boj z jezikom. Kroženje, vrtenje okoli njega in poizkusi z najrazličnejšimi triki, zvijačami, spretnostmi, z nežnostjo, surovostjo, nasilnostjo in prilagodljivostjo in tako naprej, da bi ga ujel, mu iztrgal in izvabil skrivnost, si prilastil njegovo resničnost kot živo jetnico, ki bi mi izdala vse prikrito, pot v odrešitev, v resničnost. (…) Tisti hip, ko se beseda prikaže iz teme, tisti hip že tudi izgine spet vanjo. Tisti hip, ko je pesem napisana, tudi pesniku umre na rokah, v katerih mu ostane le lupina.
***
IZ ZBIRKE SVINČENE ZVEZDE (1958)
Himna
žalost vriskaj
v pozabljenih kotih
spolzkih kotih mest
žalost barikad
v zapuščenih jutrih
žalost strjene krvi
črna žalost grl
zadnje salve zlatih grl novega naskoka
dušeča motna žalost
žalost ti granata
z vtisnjenimi
črtami naših dlani
ti srce žalost
srce
iz krvi in zemlje
ti žalost gneva in ljubezni
ti zvezdooka
ti hladna ti rezka
o ti drhteča kovinsko vriskajoča
granata v naših prsih
***
IZ ZBIRKE JETNIK PROSTOSTI (1963)
Ljubezen l
ti govoriš bele besede
jaz govorim bele besede
ti imaš bele oči
jaz imam bele oči
beli so tvoji prsti
beli so moji prsti
v tvojih ustih gnezdi zelena ptica
v mojih ustih gnezdi rdeča ptica
nad belim jezerom tvojih oči
šume zelene peruti
nad belim jezerom mojih oči
šume rdeče peruti
zelena ptica vzleti proti sivemu jutru
rdeča ptica proti črnemu večeru
***
Ljubezen II
ponoči si izmišljava sinjo ptico
med nama
ji pleteva gnezdo
ko krotko leže
med nama
čutiva njene dolge
sinje peruti
na očeh in čelu
ponoči si izmišljava sinjo ptico
spletiva še belo kletko
iz najinih teles
belo kletko za sinjo ptico teme
da se ne bo preplašila
ko naju sleče jutro
da ne bo zbežala
in poginila na ožganih vejah sonca
in zavrziva steklene koralde besed
da ne bova splašila ptice sinje
ptice ki si jo izmišljava ponoči
bela kletka najinih teles bo prazna
vso noč bodo po njej odmevali
koraki železnih ječarjev teme
prihajali bodo
po najine oči in čelo
***
IZ ZBIRKE VAJE IN NALOGE (1969)
Umetnik in model
riše njene
ustnice temno
pripete kličejo
in nariše svoj jezik
riše njene
dojke se vzdigujejo
v nazobčane stolpe
in nariše svoje prste
riše njen
trebuh ga žge
s svojim obzorjem
in nariše svoje čelo
riše umetnik njene
zaprte oči ga
mučijo tako
široke in vlažne
preden zaspi da
sanja o kačah
njenih medeninastih
bokov ne najde
na sliki rasejo
v gumijaste žoge
njegovi poljubi
kjer je iskal
školjke med plimo
in oseko njene
kože bele še daleč
onkraj obzorja
od koder prihaja
po valovih s prsti
svojih nog o bog
teh dolgih nog po
listju šumečem gospa
v tihih tančicah in
stopa s slike in se mu
zvije privija k nogam
zgini smrt ti
psica ki se plaziš
za mano od zida
kjer sem prvič
zmešal svojo lepo rdečo
barvo tvojega kožuha
ne liži narisane krvi
model spi ne cvili slišiš
ali pa mogoče slišiš
še kakšno šumljanje
korakov pojdiva
ob bregu dalje
***
IZ ZBIRKE ROTITVE (2003)
(iz cikla Soneti sreče)
rad bi zmolil sonet
o sreči o kje je njeno nebo
je kje njen mučenec veselo razpet
kje se ne zašili obok
v curku krvi ne stopi smrt
na kačji klobčič usod
kod ne reže žarek svedrastih črt
skoz kost in kožo bitij in bilk
kje vrt ni zaklenjen v svoj labirint
um ne zgolj molk me vanj žene
hip zdihnem gib zastokam izšvrknem krik
med odmevi odprtin zapreden
ujet v tisočerih odsevih lastnih zenic
o naj grem mimo mene
VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:
