Uroš Lipušček – Julian Assange – Kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Sklep porote na sojenju proti malo znanemu tiskarju Petru Zenglerju iz New Yorka leta 1735, da »ni kriv« v sodnem postopku ki ga je sprožil guverner nekdanje britanske kolonije New York Wiliam Cosby zaradi obrekovanja, je imel daljnosežne posledice v obrambi svobode javnega izražanja v ZDA , vsaj teoretično pa je lahko tudi »rešilna bilka« za izpustitev Juliana Assanga iz dolgoletnega zapora.
Sliši se skoraj neverjetno, da bi bil lahko zakon iz časov, ki so bile ZDA britanska kolonija, lahko vzrok za konec sodnih procesov proti Julianu Assangu in njegovo osvoboditev iz ameriškega zapora kamor ga bodo z veliko verjetnostjo poslale britanske oblasti na zahtevo ameriškega pravosodnega ministrstva. Oprostitev Assangea, ki bi jo lahko izrekla porota, bi bila namreč možna na osnovi pomembnega zgodovinskega precedensa iz leta 1735 , ko je bil New York še britanska kolonija. Porota je namreč navkljub britanskemu zakonu, ki je prepovedoval vsakršno kritiziranje ali obrekovanje kolonialnih oblasti, ugotovila, da tiskar nemškega porekla Peter Zinger, ki je izdajal časopis The New York Weekly, ni bil kriv. Omenjeni tiskar je namreč guvernerja Cosbya obtožil za korupcijo in volilno prevaro. Čeprav je sodnik odredil, da se Zengerja spozna za krivega na podlagi takratnega zakona o obrekovanju (ki je kriminaliziral vsako kritiko kolonialne oblasti , tudi če je bila resnična), ga je porota oprostila z argumentom, da je bil zakon nepravičen.
Porota je to vsekakor zgodovinsko odločitev sprejela po pisanju kronistov, v manj kot desetih minutah, Zingler pa je bil takoj spuščen iz zapora. Šlo je v bistvu za praktično udejanjenje pravice do upora v skladu z naravnim pravom, v katerem je osnovno moralno načelo pravičnost. Dejstvo je, da je britansko običajno pravo dopuščalo porotam mnogo večjo svobodo odločanja, kot evropsko kontinentalno pravo, ki je bilo bolj pod vplivom nemške filozofske in pravne misli., ki je bila bolj naklonjena vladarjem.
Omenjen sodni precedens je imel velike pravne posledice, ki se vlečejo prav do današnjih dni. Utrl je namreč pot za sprejem prvega amandmaja k ameriški ustavi po ameriški revoluciji oziroma razglasitvi neodvisnosti. Primer Zenger je bil 52 let kasneje omenjen na zasedanju ustavne konvencije ZDA leta 1787 s strani guvernerja New Yorka Morrisa podpisnika Deklaracije o neodvisnosti označen, za »zametek ameriške svobode, jutranjo zvezdo te svobode, ki je pozneje revolucionirala Ameriko.« Po več kot treh letih razprav je bila listina osnovnih človekovih pravic, decembra 1791. dodana k ameriški ustavi.
Prva od teh pravic oziroma 1. amandma določa, da Kongres ne sme izdati nobenega zakona, ki bi prepovedoval vero in njeno svobodno izvajanje, omejeval svobodo govora ali tiska ali pravico ljudi do mirnega zbiranja in peticij oblastem za popravo pritožb.
Če bodo britanske oblasti Assangea izročile ZDA, mu bodo po vsej verjetnosti začeli soditi v Aleksandriji v Virginiji. Porota bi lahko ignorirala represivne omejitve svobode tiska iz zakona o vohunjenju iz leta 1917, na osnovi katerega mu bodo sodili. Assangevo največje upanje za svobodo je torej 1. amandma k ameriški ustavi, ki prepoveduje kakršnokoli omejevanje svobode tiska.
Primer Zengler ni bil edini primer v ameriški pravosodni praksi, v katerem je porota odločila drugače kot bi izhajalo iz eklektičnega branja zakonov. Večkrat so porote odločile v prid obtožencem, ki so bili na primer po njihovem mnenju neupravičeno obtoženi upora, ker so dajali protipravno zatočišče sužnjem ali so jim kakorkoli drugače pomagali, ljudem, ki so v 30 letih prejšnjega stoletja kršili zakon o nadzorstvu nad alkoholom itd. Dolgo časa je veljalo, da so sodniki porotnike morali seznanjati s to pravico, v prejšnjem stoletju pa so to prakso v skladu z naraščanjem avtoritarnih tendenc v sodstvu začeli opuščati, danes pa nekateri sodniki obrambi na procesih izrecno prepovedujejo, da bi v zaključni besedi poroto opozorili, da ima to pravico. Eden najnovejših primerov omenjene osvobodilne porotniške prakse je bil oprostitev dr. Jacka Kevorkina , tako imenovanega »morilca iz usmiljenja.«
Kadar porota sklene da obtoženec »ni kriv«, v to sodbo ne more dvomiti nobeno sodišče več; klavzula o »dvojni nevarnosti« v ustavi pa prepoveduje ponovno sojenje za isto obtožbo. Sodba ni kriv bi bil zato najbolj pravičen sklep, ki bi končal neznansko trpljenje Assangea samo zato, ker je razkril zločine, ki jih uprizarja najmočnejša država na svetu.
Uroš Lipušček – Julian Assange – Kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.