/ 

Ena stara in ena nova pesem

Tone Škrjanec – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

PRED PODELITVIJO JENKOVE NAGRADE 2019 OBJAVLJAMO ENO STARO IN ENO NOVO PESEM LANSKOLETNEGA NAGRAJENCA TONETA ŠKRJANCA.

Tone Škrjanec o pisanju pesmi v intervjuju z Veroniko Šoster (16.marca 2019, V.A.)

Res je, pišem v hipu, od začetka do konca. Ne uspe vedno, velikokrat pa, in tiste pesmi brez bistvenih popravkov, ki nastanejo v enem šusu, so po mojem najboljše.

Tone Škrjanec je bral pred Čajno hišo v Stari Ljubljani.

     

***

 

Kadar sedim ob ognju vedno razmišljam o poeziji

   

čaj opoldne, veličastne ženske se v ritmu haikuja
vrtijo po ozki ulici mesta, nastavljam se soncu.
opazujem. kritično ocenjujem. jebeš to.
preveč se zapiram. premalo jih spustim zraven.
pa vseeno. luč je premočna, slast kratka
in potem naenkrat eksplozija. pišem malo zares
malo za hec. pokadim preveč hašiša. pometam
ta tla, po katerih se občasno sprehodiš. potem zaspim.
ne občutim več ljubezni. in to ni v redu, tako pač je
in to ni v redu in nekje daleč je morje, ki se dela nedosegljivo.

   

***

  

ona, muzika in mleko

  

ona pije mleko
ona naenkrat
nahitro pogleda
kaj se dogaja
ona pije mleko
ona potem gre
odziblje se spretno
skozi podrast
ona ima neskončno
hipersenzibilnih senzorjev
s pomočjo katerih
spretno vijuga skozi
prostor čas prostor drsi
se občasno podrsa
ob rože z zaprtimi
cvetovi. lila.
to je potem ta moja
muzika. mala in nočna.

  

  

Tone Škrjanec o Jenkovi nagradi, ki jo je prejel lani (avtor posnetkov Igor Divjak).

   

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

Tone Škrjanec – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

  

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

O avtorju / avtorici
(fotografija David Konečny) Tone Škrjanec, rojen leta 1953, je pesnik in prevajalec. Delal je kot novinar, koordinator programa v KUD-u France Prešeren in organizator festivala Trnovski Terceti. Značilen je njegov pesniški glas ležernega obstranca, ki piše o na videz nepomembnih vsakdanjih rečeh in urbanih srečanjih, toda te podaja prek rafiniranih in včasih psihedeličnih čutnih sinestezij in z močjo fantazijske meditacije. Napisal je pesniške zbirke Blues zamaha (1997), Sonce na kolenu (1999), Pagode na veter (2001), Noži (2002), Baker (2004), Koža (2006), Duh želve je majhen in zelo star (2009), Med drevesi/Among Trees (slo/ang 2010), V zraku so šumi (2012), Sladke pogačice (2015) in Dihaj (2018). Iz sodobne ameriške literature je prevedel Charlesa Bukowskega, Franka O'Haro, Garyja Snyderja, Timothyja Liuja, Jacka Spicerja, Kennetha Kocha, Anselma Hollo, Kennetha Rexrotha, Williama S. Burroughsa in Paula Bowlesa, prevaja pa tudi iz srbščine in hrvaščine. Leta 2017 je prejel čašo nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus, za zbirko Dihaj pa je leta 2018 prejel Veronikino in Jenkovo nagrado.