Sonja Votolen – poezija – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Danes so kamni iz zvezd
Je dan a na tleh so zvezde
Ne zgoraj spodaj so pod nogami
ki nikoli ne najdejo smeri
Vedno se zanašam na zvezde
A danes so pod nogami
Stopim na zvezdo
in zapojem s potokom v srcu
Sa me rappelle de magnifiques souvenirs
Oblak prinese senco
ki pravi tudi jaz sem
sestra vseh zvezd zato hodi
proti nebu
Dvignim se v rdeč oblak
***
Pogled imam prevlečen s steklom
V trdi nočni temi ne vidim
glasbe ptic in petja drevesnih listkov
Ko bo noč zasvetila bom
postala ptica bom zapela
taščičino grlenost ker bom
mislila da je dan da je treba peti
Saj ne vem kdaj se konča dan
da se lahko začne noč
Il ne reste rien de toi
***
Prileteli so metulji
Nisem še videla tako lepe zračne reke
Poškropili so moje obzorje
z odtenki svojih krilc
se posedli na mahovite skale
na nektarske cvetove
Poleteli so tudi med nagrobnike
kjer se odmaknjeno pogovarjam z babico
Ena metuljčica je sedla k nama
comme un souvenir de merveilleux jours
V koprenaste žile kril je
metuljčica vtkala okruške
babičinih pripovedk
***
Na koži začutim dotik noči
Njen dih njeno pesem z luno v dlaneh
Med tlakovane ceste se prikradejo sence
ki so tudi svetloba
Svetloba ki jo slišim šepetati
ki mi piše povesti v drugačni pisavi
Piše naj grem k razpadajoči hiši
iz nekega drugega časa kjer bom
morda srečala nedokončane misli
Ptici nad mano se na robovih kril
nabira tema Ptica postane zgodba
ko brez barvnega perja pade med
robide koprive in grude vresja
Zavlečem se k vodnjaku otipam škripec
oguljeno vrv Zaslutim da je vse
lačen gobec da je ta svet lačen gobec
ki bo požrl vsak žarek svetlobe
Zadiham z dihom in dotikom
noči in vidim žarek lune vidim žarek lune
To bo moja skrivnost
Le matin et la lumière
***
Mon coeur te dit je t’aime
Dvignem brado in sama sebi prikimam
z meglenim pogledom
Nemir je odšel s kratkim pokimanjem
Brez besed si v prst zapisal moje ime
a me nisi poklical po imenu
Zakričal si Tvoje ime je zapisano
na moji zemlji in moja zemlja
je moje srce
Potlej se je dan zatemnil v večer
Vse barve so odtekale s sveta
v vse gostejšem prihodu večera
Mon coeur te dit je t’aime
***
Srce se zlomi na različne načine
Srce se lomi na različne črepinje
Različne črepinje škrlatno kapljajo
v različne smeri
Včasih kapljajo v obliki melodije
Tudi take kot da odneseš dva
velika kozarca rdečega vina
in ju postaviš na stekleno mizo
Nenežno postaviš in slišiš
pesem stekla in padec kapljice na površino
Potem zagrizeš v kreker da zahrešči
En košček pomočiš v kapljico na
stekleni mizi in narišeš obliko srca
Ne spojiš ga v celoto
Ker srce je zlomljeno na tak
različen način
Na krekerjev način na stekleni
mizi v kapljici rdečega vina
Različne črepinje so moje srce
Il ne reste rien de toi
***
Hladen zrak sili pod krilo
Vseeno sedem ob grmovje ki
obdaja samotno kotanjo
Zimski veter se tihotapi skozi vejevje
Občudujem posušene trave ki se molče klanjajo
mrzli sapi
Res je hladen zrak Tesno ovijem krilo
pod stegna in poslušam kreganje
ptic v vejevju Zaprem oči
in želim zadržati to lepo tišino
ki jo je vame prinesel veter grmovja
pa zimske trave in hladen zrak
Tako stopam vase in poslušam
svoje glasove in samo malo
z nogo premaknem listje na tleh
Kot da jih pospravljam v neki predal
Zapojem v mislih
C’est seulement pour me retenir de pleurer
Sonja Votolen – poezija – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.