Nepopustljiv pogum: Desetletja dolga borba Narges Mohamadi v iskanju svobode

Berit Reiss-Andersen, predsednica Norveškega Nobelovega odbora, je podelitev nagrade Narges Mohamadi začela s perzijskimi besedami “Zan, Zandegi, Azadi” (Ženska, Življenje, Svoboda), kar simbolizira bistvo boja za pravice žensk in svobodo. Narges Mohamadi, prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2023, je vplivna iranska politična in državljanska aktivistka, ki je igrala ključno vlogo pri zagovarjanju človekovih pravic in socialne pravičnosti.

Nagrada Narges Mohamadi je zelo pomembna, saj je Mohamadi simbol neprekinjene ženske revolucije, ki se je v Iranu začela septembra 2022 in traja še danes. Revolucionarni duh, zajet v temah “Ženska revolucija, življenje, svoboda”, poudarja globok vpliv gibanja, ki ga predstavlja.

Njena nepopustljiva predanost in nenehni napori niso ostali neopaženi na svetovnem odru. Kljub prestajanju zapora, ločitvi od družine in soočanju z mnogimi izzivi je Narges Mohamadi glasna zagovornica sprememb. Vedno je govorila v javnosti, se odzivala na krivice, dajala izjave in se upirala nasprotovanju.

Priznanje, ki ga je Narges Mohamadi prejela od Nobelovega odbora, je priznanje njenemu nepopustljivemu boju za človekove pravice, odločnemu odpora proti zatiranju in osrednji vlogi, ki jo ima v dolgotrajnem gibanju za pravice žensk in svobodo v Iranu. Njena pogum in sta navdih za tiste, ki zagovarjajo pozitivne spremembe v družbi.

Narges Mohamadijine izjemne prispevke in dosežke priznavajo tako na nacionalni kot mednarodni ravni. V letih 2022 in 2023 je bila častno nagrajena z Nagrado Združenih narodov za svobodo tiska in Nagrado Mednarodnih poročevalcev, kar poudarja njeno predanost svobodi tiska in pogum pred izzivi.

Poleg tega se je leta 2022 gospe Mohamadi upravičeno poklonil BBC, saj jo je uvrstil na prestižni seznam 100 vplivnih žensk po vsem svetu. To priznanje poudarja njen vpliv in vpliv onkraj regionalnih meja.

Njeno dolgoletno predanost aktivizmu in znanosti so nagradila številna prestižna priznanja. Nagrado Alexandra Langerja je leta 2009 prejla za napore in vpliv pri spodbujanju miru, pravičnosti ter človekovih pravic, usklajenih z vrednotami, ki jih simbolizira Alexander Langer. Nagrada švedske vlade in fundacije Living History, ki jo je prejela leta 2011, priznava njene pomembne prispevke k človekovim pravicam in socialni pravičnosti ter izpostavlja njeno zavezanost k ustvarjanju pozitivnih sprememb. Nagrada ob dnevu svobode tiska ji je bila leta 2016 podeljena zaradi njene predanosti in spodbujanja svobode tiska, ključnega elementa demokracije. Nagrada Saharova Ameriške fizikalne družbe, ki jo je prejela leta 2018, ji je bila podeljena zaradi njenih prispevkov k fiziki in znanosti in izpostavlja njene dosežke na različnih področjih.

Narges Mohamadi izstopa kot ena najbolj izrazitih kritičark islamske vlade v Iranu, ki brez strahu in nedvoumno nasprotuje njeni politiki in ukrepom. Njeno pogumno stališče se kaže v jasni in odločni kritiki, ki odraža njeno nepopustljivo zavezanost nestrinjanju z vlado ter problematiziranju njene učinkovitosti.

Njen aktivizem sega v 90. leta, ko je kot študentka začela z družbeno dejavnostjo. V tem obdobju je bila zaradi svojega aktivizma dvakrat zaprta. Narges Mohamadi se je v teh zgodnjih fazah svojega aktivizma povezala z nacionalno-verskimi organizacijami.

V političnem ozračju Irana se je Narges Mohamadi aktivno udeležila pomembnih dogodkov, zlasti se je vključila v predsedniško kampanjo leta 1997, ko se je angažirala v kampanji Mohamada Khatamija, reformističnega predsednika Irana. Njeno sodelovanje v volilnem štabu nacionalno-verske stranke med parlamentarnimi volitvami leta 1999 je dodatno poudarilo njeno zavezanost političnim in družbenim spremembam.

Prelomni trenutek v njenem osebnem življenju je bil zaznamovan s poroko s Taghijem Rahmanijem, političnim aktivistom nacionalno-verske stranke, ki je preživel številna leta v zaporih Islamske republike.

Narges Mohamadijina pot glasne kritičarke in politične aktivistke je zaznamovana z vztrajnostjo, načelnim angažmajem in trdno zavezanostjo političnim in družbenim spremembam v Iranu. Njeno neustrašno spopadanje z dejanji vlade je utrdilo njeno status pomembne kritične osebnosti v Iranu.

Življenje in aktivizem Narges Mohamadi sta zaznamovana z vztrajnim zavzemanjem za človekove pravice, zaradi česar je bila velikokrat priprta. Leta 2010 so jo aretirali, medtem ko je opravljala funkcijo podpredsednice in govorke v Središču za obrambo človekovih pravic. Vodila je izvršni odbor Iranskega sveta za mir in sodelovala v kampanji za postopno ukinitve smrtne kazni.

Po priporu leta 2010 je bila izpuščena zaradi zdravstvenih težav, zlasti zaradi krčev in začasne ohromelosti. Vendar so jo leta 2012 ponovno poklicali v zapor. Po določenem času so jo leta 2014 znova izpustili, tokrat zaradi fizične nesposobnosti, ki so jo diagnosticirali zdravniki.

Catherine Ashton, takrat odgovorna za zunanjo politiko Evropske unije, jo je srečala na avstrijskem veleposlaništvu med obiskom v Teheranu. Posledično je doživela še eno aretacijo, ki je privedla do njenega najdaljšega obdobja pridržanja. V zaporu je objavila odprto pismo, v katerem je opisala “intenzivnost nasilja”, ki ga je doživela, kar je pritegnilo široko medijsko pokritost.

Civilni aktivisti so se nenehno zavzemali  za njeno izpustitev, in ob začetku pandemije koronavirusa je 16 strokovnjakov Združenih narodov pozvalo iransko vlado, naj jo izpusti zaradi njenega zdravstvenega stanja. Iz zapora so jo izpustili jeseni leta 2020. Vendar je leto kasneje doživela sojenje, ki se je končalo z 80 udarci z bićem, 30 meseci zapora in denarno kaznijo.

Med protesti in žensko revolucijo za življenje in svobodo je Narges Mohammadi vztrajno branila pravico žensk, da same iodločajo o tem, kako se oblačijo, ter nasprotovala obveznemu nošenju hidžaba. Borbo proti obveznemu hidžabu vidi ne le kot boj za pravice žensk, ampak kot način, kako razkriti neuspeh vlade pri nadzoru  nad telesi žensk in nad celotno družbo.

Kljub temu, da je zaprta v zaporu Islamske republike, Narges Mohammadi nadaljuje s svojo civilno borbo. Sodeluje v gladovnih stavkah, se izogiba nošenju hidžaba zunaj zapora iz zdravstvenih razlogov in se vzdržuje pojavljanju na sodiščih, namenjenih njej. Trajna ločitev od njenih otrok ni oslabila njene odločenosti, da vztraja v boju proti tiraniji, kljub številnim preizkušnjam, priporom in nadlegovanju skozi desetletja. Narges Mohammadi je simbol upiranja in pogumnega boja proti krivicam.

Njen mož, Taghi Rahmani, je preživel več kot 14 let v zaporih Islamske republike. Leta 2012, soočen z močnim pritiskom vlade, je bil prisiljen skrivaj zapustiti Iran in poiskati zatočišče v Parizu. Njuna dvojčka, Kiana in Ali, sta nato odšla živeti k očetu. V zadnjih osmih letih dvojčka, zdaj 17-letnika, nista videla svoje matere, in minilo je približno leto in pol od njihovega zadnjega telefonskega pogovora.

Avdio datoteka Narges Mohamadi iz notranjosti zapora, pridobljena s strani BBC Persian, zajema sporočilo njenim otrokom. V posnetku izrazi obžalovanje, ker že deveto leto zapored ne morejo praznovati rojstnih dni skupaj. Kljub temu, da so ločeni, s prijatelji in sodelavci prižge svećo, ki izraža globoko hrepenenje po dnevu, ko “nobena mati ne bo ostala brez otroka in noben otrok brez svoje matere”. Ta dan si predstavlja kot dan časti, človečnosti, miru in zmage za vse tri.

Nobelovo nagrado za mir sta v Oslu na Norveškem prejela Kiana in Ali v imenu njune zaprte matere. Ta čustvebn trenutek je pričevanje o odpornosti in upanju, ki ju Narges Mohamadi, njena družina in mnogi drugi ohranjajo v iskanju bolj pravičnega in človeškega sveta.