Na zrnu graha ali v kaši, a vsaj za močnik

Že od lani poznani pesniško-ilustratorski tandem Jovanović-Turk je na začetku leta 2021 obelodanil nov knjižni projekt. Naj spomnim. Lani je pri založbi Melinc, ki skrbi za oblikovanje v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo, izšla slikanica z besedilom Klarise Jovanović Telovadec Nikolaj prežene tolovaja in z ilustracijami tržaškega umetnika Štefana Turka. Klarisa Jovanović, širšemu občinstvu najbolj poznana kot pevka, reinterpretatorka ljudske pesmi in interpretatorka uglasbljene poezije, pesniškim sladokuscem tudi kot pesnica (Zgiban prek Mure (2007), Kimono, na otip (2013), Izgnana (2018)), literarnemu krogu pa kot prevajalka iz nove grščine, makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine, francoščine, je prepoznavno zainteresirana za ljudsko blago, ki ga vztrajno spreminja v dediščino in ob tem pusti osebni podpis. Od sodelovanja z Venom Dolencem in Sedmino od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja jo danes slišimo tako v solo projektih kakor tudi v glasbeni zasedbi Della Segodba. Je interpretatorka ljudskih pesmi, ki ji pridejo blizu, prihajajo pa iz panonskih, sredozemskih in balkanskih pokrajin. Dvojezična, dvokulturna, večnacionalna Klarisa Jovanović, ki piše in nastopa tudi za otroke, med drugim je za nacionalno televizijo posnela številne videospote na temo slovenskih ljudskih pesmi, se je tokrat prepustila receptom in ljudskim pravljicam.

Pravljice je Klarisa Jovanović spisala, priredila ali obnovila s prepoznavnim avtorskim glasom, ki je za mlade ljudi, tudi otroke in najstnike, sodoben, prijazen, duhovit in hudomušen. In vseskozi konsistenten. V zanimivi knjigi najdemo 21 ljudskih pravljic in 34 receptov. Domiselna kuharica za mlade in mlade po duši, ki vzbudi poleg gurmanske tudi literarno domišljijo. Z močnimi barvami, izrazitimi podobami je ilustrator Štefan Turk upodobil pravljične junake. Od Rdeče kapice, Mojce Pokrajculje, Pepelke do kralja Matjaža. Od v glavnem slovenskih ljudskih pravljic do slovaške, grške, nemške, makedonske, romske, norveške in pravljice iz Indije. Dolžina barvno ilustriranih pravljic, približno dve strani, je primerna kot besedno-likovni uvod v kuharske podvige. Kakor Jovanovićeva črpa ljudsko pesem iz panonskih, sredozemskih in balkanskih pokrajin, tako se njeni recepti gibljejo doma in čez mejo, pokukajo s friko prek Posočja v Furlanijo v Italiji, s čečerikinimi polpetki v Grčijo, s kardamomom v mlečnem rižu po indijsko pa gredo celo v Indijo. Kakor je največ pravljic slovenskih, in sicer 13 od 21, tako je tudi receptov največ receptov slovenskih ljudskih jedi. Gre za preproste, za kuho enostavne in polnovredne jedi. Recepti so spisani enostavno, nazorno, z bogatim in razumljivim besediščem. Kot začimbe so občasno dodane kakšne kulinarične zanimivosti, kot na primer o norveški polenovki in istrskem bakalaju, kdaj je k nam zašel riž, od kod izvirajo paprika, paradižnik, čečerika … da je čebula omenjena že na mezopotamskih klinopisih. Tako pravljice kakor recepte pripoveduje isti pripovedovalski glas.

Žal pa ni niti ta kuharica zadovoljila moje radovednosti že iz otroštva, ali je sok limonin ali limonov, ali se grame piše gr ali g, decilitre dcl ali dl … Vsakič znova me je ta nedosledna uporaba zmotila. Včasih sem slišala, da gre za stare in nove dogovore. In kako je danes? Skrbno pripravljena in nazorno oblikovana knjiga Klarise M. Jovanović in ilustratorja Štefana Turka Pravljica, pogrni se – za mizo s pravljičnimi junaki je imela urednico in štiri lektorice, ki so si po vsej verjetnosti razdelile delo in je zato prišlo do nepoenotenja in variiranja števila napak v besedilih. In ko smo že pri kuharjih – prav Angleži imajo eno modro o njih: Too many cooks spoil the broth. Sicer pa vabljeni k listanju barvite in bogate knjige, ob kateri si lahko popestrite jedilnik, ravnate (trendovsko) bolj samooskrbno, obudite ali šele spoznate tradicionalne ljudske jedi Slovenije (kot so prežmuht, varica, usukančki) in drugih dežel (npr. masunek in zeljna gibanica) ter svoje otroke navdušite, da si v kuhinji delate družbo v koronskih časih, ko se spet vse obrača k ognjišču, kjer se kuha in pripoveduje, tudi pravljice in recepte ob pravljičnih junakih. Pozdravljam!