/ 

Lipuševa znova in na novo o minevanju

Petra Koršič – Cvetka Lipuš – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Cvetka Lipuš: Odhajanje za začetnike. Ljubljana: Beletrina, 2021.

Odhajanje za začetnike, osma pesniška zbirka, je nadaljevanje pesniškega raziskovanja Cvetke Lipuš, pesnice slovenskega porekla iz avstrijske Koroške, ki je doma v nemškem in angleškem jeziku, poezijo pa ustvarja le v slovenščini, živi v Salzburgu in je za sedmo zbirko Kdo smo, ko smo (2015) prejela nagrado Prešernovega sklada. V njej je pesnica motrila samoto oziroma je v pesmih razprostrla samost v premišljevanje in s tem tematizirala bolečinska mesta. Njena blagovna znamka se je kazala kot ironično-nagajiva, mestoma trpka in jedka pisava, ki najeda živo tkivo današnje dejanskosti. Poleg tematiziranja bolečinskih mest se je Lipuševa v sedmi zbirki posvečala tudi minevanju, staranju, smrti. V obravnavani knjigi s to tematiko nadaljuje. Raztegne jo od smrti do prihodnosti, celo večnosti, in novega, obetajočega. V pesmi Homeostaza 3, stanje skladnosti, sklene: »Ko vse teče, preveriš svoje / pristane. Nekdo vrže sidro. / Oklevaš, kajti ne veš, / če znaš biti zaliv.«

Pesniška zbirka Odhajanje za začetnike, ki z naslovom zares asociira na priročnike, kakor so nas k branju usmerili v založbini promociji, je razdeljena v pet razdelkov, in sicer: Kako se skriti (8 pesmi), Kako oditi (8 pesmi), Poti (6 pesmi), Kako potovati sam (8 pesmi), Kako zajeti luč (9 pesmi). Obsega torej 39 pesmi oziroma 59 pesemskih enot, saj so nekatere večdelne. Aluzija na priročnike ni le v naslovu knjige, temveč tudi v naslovih pesmi in obliki pesmi, ki so pisane kot navodila. Večinoma so pisane v prvi osebi ednine in nekaj jih je nagovornih, v drugi osebi ednine, le izjemoma imamo množinski subjekt. Prevladujoča edninska izreka pa je v nasprotju s prejšnjo knjigo, v kateri ne le v naslovu, Kdo smo, ko smo, prevladuje množinski jaz.

V knjigi Odhajanje za začetnike Cvetka Lipuš gradi pesmi tako, da večinoma poosebi pojme ali predmete; samo do približno 30. strani tako poosebi: dolgčas, dvom, zgodovino, prepričanja, srečo, spanec, tišino, noč, leto, načrte, smeti, delovnike, srajco, resnico, noge, bojazni, veter, radirko, svinčnik, reko, roko, črke … Naj navedem nekaj slikovitih, kratkih primerov: zgodovina caplja za mano; mimo pešačijo bivša prepričanja; stavbe v okolici zaprejo steklene veke; sreča si natakne očala; ko tišina pozoba zadnje čričke; ko se noč nabere okrog nog; načrti, razigrani, se razpasejo kakor ovce po koledarju; bela srajca jadra skozi sestanek; na obali čaka resnica; ko so bojazni kot žrebeta pred nevihto razigrane; veter pometa avte in kolesa s cest; radirka sumi; šilček okleva; hiti reka skozi jambsko pokrajino; ponikne, ko roka obrne list … vročina pleza po lestvi. Poosebitve pri Cvetki Lipuš niso novost, nasprotno. V prejšnji zbirki beremo poosebitve delov telesa, organov, interjerja. Še prej pa je prakticirala celo obrnjeno metaforo, kot Zdrami se rana, reče nož iz zbirke Pojdimo vezat kosti. Tako lahko zaključimo, da so poosebitve njen podpis. Ko Lipuševa sporoča prek pojmov in predmetov, govorijo njene pesmi prek potujitvenega efekta o govorki sami oziroma o sami(h) sebi.

Kakor prejšnja obsega tudi ta zbirka krajše in daljše pesmi, spisane v pripovedni maniri, katerih korenine segajo v zbirko Geografija bližine (2000). Med daljšimi, narativnimi pesmimi, ki ne gradijo na ubeseditvi lirskega motiva, temveč z besedami pričarajo anekdotično spoznanje, kritiko ali oris življenjskega stanja in predstavljajo drugo skrajno pesniško lego Cvetke Lipuš, izpostavljam Zaporedje (iz prejšnje zbirke pa Nespečnost, ki asociira na pesem o poosebljeni depresiji z naslovom Zgodba o premirju iz zbirke Obleganje sreče).
Priročniki in navodila za uporabo življenja, pa čeprav v različnih načinih odhajanja, spominjajo tudi na koronski čas, ko je bilo navodil gotovo v izobilju. V knjigi tematsko izstopi dandanašnje prevladovano nomadstvo, bodisi kot selitve, odseljevanje, preseljevanje ali preprosto prebivanje na več koncih. Fizični, konkretni odhodi dobijo posledično tudi simbolično dimenzijo, kot razdvojitev ljubezenskih odnosov ali navsezadnje v obliki končnega odhoda – smrti. Ena od pesmi je izrecno posvečena preminulemu pesniku in prevajalcu Fabjanu Hafnerju. Prav z njim je Cvetka Lipuš izdala prvo, skupno zbirko V lunini senci (1985). Dogajalni čas knjige Odhajanje za začetnike je nekje med nespečnostjo, zamaknjenostjo, zamrznitvijo trenutka, med polsnom, vsekakor v želji po bivanju v trenutku, in ne v preteklosti. V pesmi Klicanje 3 celo piše o želji po pozabi preteklosti. Tako se prek petih razdelkov vzpne lok od preteklosti do prihodnosti, na kar insinuirajo že sami naslovi s konca knjige, ki se glasijo: Horoskop, Kako se bodoče, Voščilo, Znamenje.

Pesmim Knjiga nasvetov s strani 17, Kako oditi 3 s strani 25, Preštejmo se 5 s strani 41, Nešteto začetkov, nobenega konca s strani 54, Smer s strani 59, Sila s strani 84, ki jih izpostavljam, je skupna kratkost, zgoščenost, samostoječost in so usmerjene k bivanjskemu, duhovnemu premisleku. Pisava Cvetke Lipuš, ki je bila sprva obrnjena v mikrokozmos, njen jezik pa tesno povezan z govorico družinskega okolja (avstrijska Koroška), prve knjige so izšle pri založbi Wieser, je po odhodu v ZDA doživela opazno desakralizacijo jezika v zbirki Obleganje sreče (2008), knjige so odtlej začele izhajati v Ljubljani. Z razvezovanjem jezika se v poeziji Cvetke Lipuš zgodi profanizacija, govorko začne zanimati odnos do sveta oziroma odnos v svetu, prej jo je namreč preokupiral predvsem intimni mikrokozmos dvojine ali ednine, indikativna pa je tudi pogosta raba arhaičnih, narečnih ali nenavadnih besed, ki s kasnejšimi zbirkami upade. V zadnjih dveh zbirkah pa se uporaba lastnega korpusa besed kaže kot začimba – to so stilistično obarvane besede bodisi s patino arhaičnosti (kamra, bodočnost, zapad, nedrci, poizvedujoč – kot deležniška oblika, ki je manj v rabi danes), frazeološkosti (kamor je šel bik, naj gre še štrik; šviga švaga čez dva praga; hoditi v svate), tudi govorjene različice slovenskega jezika (bivši, bodočnost, blatnik, povratek).

Naj zaključim. Ne glede na starost pri soočenju z večno temo – minevanjem (lastnega) časa in odnosov v njem – tudi po prebrani knjigi Odhajanje za začetnike, kakor nas je posvarila že pesnica z naslovom, ostajamo začetniki. In čeprav se sprehodimo skozi 59 pesemskih enot jezikovno bogato in skrbno izpisanih ostrovidnih detajlov več vrst odhajanja, ostajamo po prebranem še vedno začetniki, ozaveščeno nepripravljeni na odhajanja. Cvetka Lipuš namreč pritiska na nevralgične točke žarečih točk pesniško uspešno: z občutkom, brez sentimentalnosti, v duhu želje po igrivosti, sproščenosti. Krhkost je v Odhajanju za začetnike ojačana z zdravo mero distance in šaljivih zasukov. K branju vas vabim s pomirjujočim in optimističnim koncem pesmi Knjiga nasvetov s strani 17: »Življenje, / velika mačka, se ti bo / zleknilo v naročje / in ti mu boš kos.«

  
   
Petra Koršič – Cvetka Lipuš – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
O avtorju / avtorici
(fotografija David Verlič) Petra Koršič se ukvarja s poezijo v več poklicih znotraj sistema literatura. Deset let je bila kritičarka na Radiu Študent, avtorica oddaje Rimo v eter – rimo v veter, članica revije Literatura (2004–2013), sourednica in lektorica zbirke Prišleki (2007–2013), moderatorka (2005–2014) ter selektorica (2006) festivala Pranger. Uredila in lektorirala je več knjig (LUD Literatura, MK, CZ, Poiesis). Je članica upravnega odbora Društva slovenskih literarnih kritikov ter žirije za nagrado mira Slovenskega centra PEN. Od 2005 do konca 2019 je koordinirala Literaturo v živo pri LUD Literatura. Je avtorica ciklov: AD HOC, Prevod na oknu, Kritika do nacga, Na pesniškem tandemu, Prostor v/in pesmi, Nova knjiga skozi kritiko; izvaja jih v Trubarjevi hiši literature (Mestna knjižnica Ljubljana). Od 2013 objavlja poezijo v literarnih revijah in na Radiu Slovenija. Maja 2017 je pri Mladinski knjigi izšel njen (julija 2017 ponatisnjeni) pesniški prvenec Furlanka je dvignila krilo. Predstavila ga je doma in tujini (Padova, Trst, Pulj) ter ob glasbi (Zlatko Kaučič, Boštjan Simon idr.); skladateljica Ingrid Mačus je na njeno poezijo skomponirala več skladb. Njene pesmi so prevedene v ital., hrv., angl., špan. in mak. jezik. Bila je gostja festivalov Sanje v Medani, Lirikonfest, Mlade rime, BCMF, Fare voci v Italiji, U mreži stih II na Hrvaškem in dvakrat finalistka Pesniškega turnirja. 2016 je prejela Lirikonfestov zlat za najtehtnejši esej. S ciklom Predaleč grem, ko grem preblizu (Enheduanna) je bila nominirana za nagrado Fanny Haussmann 2019. Novembra 2019 je izšla njena pesnitev Bog z mano pri založbi KD Hiša poezije (v okviru razpisa Sončnice 2019).