Najbolj baročni del besedila gotovo predstavlja molitev rožnega venca (moli ga škof Lenič), ki se na tridesetih straneh ponavlja kot nekakšna mantra, v njej pa so zaobjeti vsi njegovi trije deli, in sicer veseli, žalostni ter častitljivi.
Pomladni cikel je zame najbolj izrazit. Po svoje tolažilen. Ko sem sredi njega, imam občutek, da svet vendarle ni vržen s tečajev. Kajti pomlad je znova tu.
V Društvo slovenskih pisateljev sem se vpisala, ker naj bi to bil tukajšnji osrednji prostor literature. Da bi to zares postal, je zagotovo treba najprej opraviti s preteklimi zločini.