zgodovina | Vrabec Anarhist

19. decembra, 2020 / Intervju

Literatura se mi zdi univerzalna, ker je v njej ves mozaik sveta in človeštva

Všeč mi je, če je slog kot moderno opremljeno stanovanje, s pohištvom čistih in preprostih linij, sem ter tja pa nas v kakem kotu preseneti baročni fotelj.

19. novembra, 2020 / Kritika, Mišljenje

Človek betona, človek zemlje

Muanis Sinanović

To je knjiga, ki razume, kaj je utrip naših ulic. Ki razume, da košarka na njih ni zgolj postranska, rekreativna dejavnost, temveč samo njihovo bistvo. Da je za vsako blokovsko naselje košarkarsko igrišče tako pomembno, kot je za nacionalno kulturo pomemben Cankarjev dom.

6. septembra, 2020 / Hiša DSP, Kolumna/esej

Nasilje v literaturi, nasilje v svetu

Vinko Möderndorfer

Ponovno se moramo naučiti empatije, sočutja. Zavedati se moramo, da ranjeno telo boli, da beseda bolečina ni prazna beseda, ampak zgolj približek vsega tistega, kar čuti ranjeno, zbrcano in na križ pribito telo.

25. julija, 2020 / Kritika, Skupni prostor

»Toliko telesa in duše smo vložili v preživetje, da teh zgodnjih dni ni mogoče pozabiti.«

Gabriela Babnik

Avtor na primer navaja, da je od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne z ozemlja današnje Slovenije emigriralo 310.000 prebivalcev.

25. maja, 2020 / Kolumna/esej

Klerikalizem – nesmrtna duša najslabšega slovenstva, 2

Iztok Simoniti

Del človeške notranjosti, ki ustvarja, je vedno svoboden, tirani vanj nimajo vstopa, ne morejo si ga podrediti; to žre vse katoliške klerikalce, večne zatiralce vseh, ki mislijo s svojo glavo.

11. aprila, 2020 / Kritika

Spomin na koze

Simon Smole

Balkan v romanu Luana Starove predstavlja konkretno obliko skupnega življenja, kjer se v nasprotju z ideološkimi konstrukti uradnega zgodovinopisja ohranja nakopičena, neuničljiva modrost tam živečih ljudi.

17. novembra, 2019 / Kolumna/esej, Mišljenje

Kratek odgovor Plavčaku (Tradicionalizem in fašizem)

Muanis Sinanović

Ni namreč težko utemeljiti, da je fašizem vsaj toliko blizu modernosti, kot je tradiciji, zato je samozavesten pristop, ki trdi nasprotno, lahko precej neupravičen.

3. novembra, 2019 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Skupni prostor

Proti modernemu svetu: tradicionalizem in fašizem

Rok Plavčak

Ne le, da tradicionalizem ni spravljiv z modernimi idejami družbene pogodbe, obče volje (Roussaeu), konsenza vladanih(Locke) in podobnih mehanizmov civilne legitimizacije družbenopolitičnega reda, povrhu tudi nikdar ni bil apolitična religiozna misel.

18. oktobra, 2019 / Kritika, Literatura

Mathias Enard – prižgati si zadnji čik pred koncem sveta

Gabriela Babnik

Mathias Enard je s pomočjo “demokratizacije” jezika, pa tudi “demokratizacije” junakov, ki prihajajo praktično iz vseh delov sveta, osvetlil senčni pol sveta, Homerjev Had, v katerem sta za človeško življenje značilni njegova bežnost in njegova izjemna krhkost.

22. septembra, 2019 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Pogled skozi okno

Moja nakba

Haidar Eid

V sionistični zavesti predstavljamo mi, avtohtoni prebivalci Palestine, podobno kot ameriški domorodci, presežek prebivalstva, ki se ga je treba znebiti.

8. julija, 2019 / Hiša DSP, Pogled skozi okno, Prelet s kamero

Driton Selmani: Prostori, ki jih zapuščamo

Hana Ostan Ožbolt

Intima se v Selmanijevih projektih razkriva preko minimalističnih gest, v zadnjem obdobju pa tudi opaznejših posegov v javni prostor.

12. marca, 2019 / Kritika, Mišljenje

Eklektični minimalizem

Muanis Sinanović

Glas, ki želi in zmore nagovarjati, ki, kot vsaka prava pesniška zbirka, znova relativizira poezijo v povezavi sebstva in zgodovine.

6. marca, 2019 / Kritika, Mišljenje

Oboroženost s pisavo na poti v boljše čase

Tina Petrovič

Njegov Parnas ni gora; prej široko gorovje z zelo različnimi tematikami in zveni jezika, ki je tu zato, da povzdiguje pesniško besedo in z njo premaguje čas; čeprav se tudi sam vedno znova vprašuje, ali je to mogoče.

1. marca, 2019 / Hiša DSP, Skupni prostor

Posnetek pogovora o Simone Veil

Mira

V spomin na Simone Veil, borko za pravice žensk, predsednico Evropskega parlamenta in francosko ministrico za zdravje, ki je omogočila legalizacijo pravice do splava.

12. februarja, 2019 / Literarni koledar, Literatura

Stoletnica rojstva najbolj delavne slovenske pisateljice

Mimi Malenšek

Vendar pa mi je čas, ki vse prinaša in odnaša, podaril lep jesenski dan, ki bi ga bilo škoda pozabiti.