A to ni le poezija individuuma, temveč se v njej lahko (z)najde vsaka, predvsem mlada odrasla ženska, ki se spoprijema z raznolikimi dejstvi, ne več tipajočimi vprašanji.
Čeprav je Sturmanov prvenec prinašal predvsem zgodovinsko težo (ki je mestoma vodila v nekoliko nevarne smeri), nam zdajšnja zbirka ponuja več svežine, raznolikih tem in tudi humorja.
Zupan je v novi pesniški zbirki Sanjska knjiga presenetil s humorjem, ironijo in opisovanjem najrazličnejših pripetljajev, ki se dogajajo lirskemu subjektu.
Slovenska zveza SiSlam in MKC Maribor s številčnim delovnim timom sta ustvarila dogodek, ki je v dveh dneh ponudil ne samo slamovsko poezijo, ampak tudi dobro organizacijo in vzdušje.
Lahko rečem, da je tako poezija Sare Nuše Golob Grabner močna predvsem v svojem izpisu notranjih občutij groze, nesprejetosti od drugih in v podobah odmiranja, predvsem narave.
Slamovski nastopi so bili različni, med njimi je bilo najti kvalitetne pesmi in posamezne nastope, s katerimi so še posebej dobro izkoristili večji prazni prostor (upoštevajoč priporočila NIJZ).
Vsak cikel obravnava svojo tematiko, pri čemer se poezija Vesne Liponik vedno usmerja k ranljivosti, nemoči in temu, kako se obema upreti in si zagotoviti svoj lasten teror, če parafraziram enega izmed verzov.
Sredin dogodek je bil eden izmed tistih, ki se morajo zgoditi, treba pa jih je doživeti. Da ne utonemo kot posameznice_ki ali skupnost oziroma si tega ne dopustimo.
V povsem z odkritimi čustvi in neprizanesljivostjo postavljanja intimne in kolektivne zgodbe prepleteni pesniški zbirki Šovinistka avtorica ne prizanaša tako niti sebi niti družbi.
Če je religiozna, liturgična poezija premalo poznana, Petra Koršič naredi ravno to – svojega boga zlije z današnjim trenutkom, materialnim svetom in lomom med tradicijo in sodobnostjo.
