Kdo je ta, ki se je strgala s tisočletne verige,
oblajala vse, kar lazi južno od Save,
dvignila meč na štiri strani neba
in izbrisala vse, ki so ji stali na poti?
‘Kakšni bebci!’ si med sabo šepetajo,
kuhajo zakone, lončke že ravnajo,
polne rožnatih odlokov in tabletij,
z veseljem davke nam pričnejo šteti,
ko smo blizu, zgrabijo za nos se svoj.
– Predstavnikom tem našim, dragim, mi smo gnoj!