Prav vsi omenjeni romani posežejo v pisavo, preusmerjajo pozornost tudi na njo, opozarjajo, da je tudi pisava tehnologija s svojimi predpostavkami (recimo s svojo linearnostjo programira način mišljenja). Pozornost na zmožnost pisave je podobna igranju z zmožnostmi tehnologije: to pa odpira perspektive, ki niso samo antropocentrične.