smrt | Vrabec Anarhist

19. decembra, 2021 / Poezija

Kralj svobode

Na poti v Slovenijo
Smrt ugrabi deklico.
Na rečnem dnu jo najdejo.
To se ne bi pripetilo
prosilcem milostnih azilov,
ker bi jih mejni policaj
Hrvatom brž poslal nazaj,
daleč stran od mrzle vode,
koder vlada Kralj Svobode …

19. aprila, 2021 / Kritika

Fragmentarno o svetu, ki ga ni več

Jasna Lasja

Kot v nekakšnem Malickovem filmu drsijo oddaljene, lirične pasaže skozi bralčev horizont, kjer se tu in tam zataknejo ob prepoznani občutek »mimobežno« posejane metafore ali izkušnje.

28. decembra, 2020 / Kritika

Vaje v umiranju, vaje v življenju

Luka Benedičič

Stupica ima izjemen občutek za prostor, tudi v eteričnem smislu: kako vsebine napolnijo forme in prehajajo med njimi; kako si jih entitete podajajo – ali pa so si (entitete) podajane.

21. decembra, 2020 / Kritika

Prepričljivo slikanje sanj in drobnih zagonetnosti

Tonja Jelen

Zupan je v novi pesniški zbirki Sanjska knjiga presenetil s humorjem, ironijo in opisovanjem najrazličnejših pripetljajev, ki se dogajajo lirskemu subjektu.

10. decembra, 2020 / Kolumna/esej, Mišljenje

Novi zapiski iz klavzure

Jaroslav Skrušný

Prav fizično izkušam svojo absolutno nepomembnost, odvečnost in zanemarljivost v samozadostnem prisostvovanju bivajočega. In hkrati zaznavam nekakšno totalno odprtost, darežljivo izročenost bivanju.

30. septembra, 2020 / Kritika, Mišljenje

Prepričljivo razenje po vsem

Tonja Jelen

Vsak cikel obravnava svojo tematiko, pri čemer se poezija Vesne Liponik vedno usmerja k ranljivosti, nemoči in temu, kako se obema upreti in si zagotoviti svoj lasten teror, če parafraziram enega izmed verzov.

8. septembra, 2020 / Kritika

Feniksov vzlet

Jasna Lasja

Dar te knjige je v preprostem, intimnem, iskrenem in necenzuriranem popisu žalovanja kot osebnega in hkrati občečloveškega stanja, ki se ob koncu vendarle uspe zaobrniti na stran svetlobe, s čimer sugerira misel o feniksovem vzletu.

6. septembra, 2020 / Hiša DSP, Kolumna/esej

Nasilje v literaturi, nasilje v svetu

Vinko Möderndorfer

Ponovno se moramo naučiti empatije, sočutja. Zavedati se moramo, da ranjeno telo boli, da beseda bolečina ni prazna beseda, ampak zgolj približek vsega tistega, kar čuti ranjeno, zbrcano in na križ pribito telo.

7. julija, 2020 / Kolumna/esej, Pogled skozi okno

Mesto in smrt v literaturi

Aleksandar Gatalica

Kadar pride do tega, da posameznik trpi kakor biblični Job, trpi pars pro toto oziroma v imenu neke večje celote. Samo tako močna čustva pri bralcih povzročijo očiščenje in zadovoljstvo.

6. aprila, 2020 / Kolumna/esej

V oklepajih

Muanis Sinanović

Od kje potem ta tesnoba, to upanje, občutek, da se je nekaj vendarle spremenilo, nekaj, česar panični izrazi, ki se nanašajo na konkretno situacijo, so verjetno zgolj premestitve? Rekel bi, da v tem, da nihče ne ve, kaj in kako. Kaj bo jutri, do kdaj bo to trajalo, kaj bomo delali po karanteni, kaj nam sporoča vlada.

10. februarja, 2020 / Kritika

Ocena Ptujske trilogije

Borut Petrovič Vernikov

Ko se v literarnem organizmu dotakneta moški in ženski princip v njuni duhovni povezanosti, ko se zgodi kolizija dveh svetov, dobi literarno delo neobičajen razseg, ki ga ni mogoče prostodušno zaobiti ali celo spregledati.

27. decembra, 2019 / Kritika, Literatura

Tu sem, da vam rečem ne in umrem

Jaroslav Skrušný

Anouilhova Antigona se navsezadnje izkaže za bitje negacije, odpovedi, zavračanja življenja.

5. maja, 2019 / Hiša DSP, Kolumna/esej, Mišljenje, Skupni prostor

Peter Kolšek – pesnik in borec proti kulturni apatiji

Igor Divjak

S Petrom je odšel tudi velik del sveta, v katerem je bila literatura tesno povezana s širšo družbo in kulturo.

28. marca, 2019 / Kritika, Mišljenje

Ko meduza se pogleda v zrcalo

Luka Benedičič

Prejmite opozorilo: če povabite tega samotnega jezdeca, da se okrepča v vaših mestih, »skozi katera [je] prijahal s krvovrelo / pesmijo na ustih,« vedite, da bo, preden bo odšel, najprej »obglavil vaše demone, kot bi bili [njegovi].«

2. marca, 2019 / Kolumna/esej, Mišljenje

Za človeka gre

Tadej Rifel

Vsekakor velja, da je z družbo, kjer je sporno mnenje nasprotnikov splava, ne glede na to, ali se z njegovo vsebino in predvsem načinom izrekanja strinjamo ali ne, nekaj očitno zelo narobe, če ob tem ne opazimo, da gre pri vprašanju »pravice do splava« hkrati za vprašanje pravice do življenja.