Obveljala je teza, ki jo je najbolj sociološko udarno formuliral Ian Watt sicer šele sredi prejšnjega stoletja, toda za sabo je imela že dolgo razvojno fazo: da je Robinson nekakšen evangelij ekonomskega individualizma.
Prek težav, s katerimi se spopada Oja, ko jo kot hčerko temnopoltega očeta in belopolte matere sošolci zmerjajo z Belo kavo, se odraščajoči bralci soočajo s krivičnostjo in absurdnostjo rasizma, ki je na žalost v današnji Evropi vse prepogost.
Na zlo, ki presega njegovo izkustveno obzorje in zdravo pamet, zmore usodno ranjeni mladostnik najti samo iracionalen odgovor, edini možen izhod zanj je transgresija, pre-stop, pobeg v zaumno dejanje.
Bolj kot roman v strogem pomenu besede je Kruh, prah svojevrstna pesnitev v prozi, skrajno občutljiva, lirična, kakor iz svilnatih pajčevinastih nitk poezije stkana efemerna in prosojna pisava.
Sarajevo je mesto iracionalnosti, toda iracionalnosti, podane z notranjim očesom nekoga, ki je moral mesto zaradi vojne norije zapustiti in ga popisuje z dobršno mero empatije.
Ko se je prikazala Ž., je bilo takoj vse jasno: bila je pijana in razrvana, sicer ne zanemarjena, spodobnega videza, visoka črnolaska, vitke postave, na ošvrk ženska višjega srednjega razreda.
Ko sem končno pridrvel pod oder, na katerem je bila tabla z rezultati, me je skoraj zadela kap. Številka 5217 je bila glavni zadetek – najnovejši model BMW-ja, s katerim bi lahko v Jugoslaviji kupil tri bajte, če bi hotel, in če bi bil seveda avto moj!
Medo je postavil iztrošen naslanjač, ki ga je našel na podstrešju, in vanj zapičil kuhinjski nož. Svoji skulpturi je dal ime Umor. Valentin se je bolj potrudil. Zgnetel je glino z lastnimi rokami in vse skupaj imenoval Umetnikovi prstni odtisi v glini.
