Preprosto – Sto let slepote je lepo in plemenito delo, ki dokazuje, da je mogoče travmatično slovensko zgodbo povedati tudi na moder, dialektičen in človeško tolažilni način, ne da bi se zatekli v uveljavljen, a neučinkovit diskurz o spravi.
Z izbrisanima M in N bodo prišle nove težave, ga je spreletelo. Nana lahko postane nama, mana ali mama. Mena lahko onemi. Brskal je za besedami z obiljem izbrisanih črk.
Vrtela se je, v prah vtiskovala neskončno pirueto, označevala zemljo, jo dražila z žgečkajočim podrsavanjem, jo izzivala, ali se upa tudi ona pijano zavrteti.
