Nino tako v slikanici preseže enoznačno vlogo, v kateri ne gre zgolj za portret nekega dotičnega otroškega junaka in preide na raven nečesa bolj simbolnega.
Avtorica v zgodbi o tem, kdo smo (in tudi o tem, kdo nismo), njuno izbiro identitet modro ne komentira in ne obsoja, ampak jima znotraj zgodbe edina ponudi možnost absolutne svobode.
Morda bodo nekateri želeli, da se Aleph ohrani, saj je to prostor za vse tiste, ki si ne želijo v objem obstoječih klik in klanov, ali pa vanje enostavno ne pašejo.
Umetnik bi moral ustvarjati tako, kot čuti, in morda celo nasprotovati, opozarjati na nepravilnosti, ne pa da se je primoran truditi biti všečen oblasti in bralcem.