Za pesniško zbirko Miljane Cunta, ki jo morda še bolj kot milina odlikuje ostrina, lahko rečemo, da stare kot nove teme vpenja na tisti najbolj žlahten način.
In kar je odlika: pesem jasno, jedrnato, transparentno, skoraj preveč razumljivo, poda globoka spoznanja. Friedovo pesem lahko razume vsak. Ni pa nujno, da jo doume. Prav tu oziroma to je Friedova izvrstna pesniška bravura.
Kar ne morem verjeti, kako je iz drobnih, atomiziranih, samih na sebi prozaičnih in obenem čarobnih detajlov, sestavil mogočno, v sebi sklenjeno pesnitev, ki je hkrati žalostinka nad iztekajočim se časom ter hvalnica bivanju in njegovim drobnim čudežem.