kritika

26. oktobra, 2024  /  Kritika

Antologija 49 pesnikov in pesnic kot body art projekt

Miša Gams

Potetovirano telo Dejana Kobana za razliko od preostalih ožigosanih teles izpričuje različne življenjske zgodbe in miselne utrinke subtilnih pesnikov in pesnic z namenom, da bi njihove uvide in notranjo bolečino prenesel v zunanji svet vsakdanjih banalnosti in da bi vanj vtisnil tisto primarno čudenje, ki so ga zmožni zgolj otroci in prvinski norčki …

    
26. oktobra, 2024  /  Kritika

Pretresljivo poročilo iz pekla

Jasna Lasja

Kot je ob prvi slovenski izdaji jeseni lanskega leta – knjiga je izšla že v ponatisu – opozoril njen založnik, je osupljivo, da roman prihaja pred slovenske bralce prav v času izbruha vojne v Gazi in ob petinsedemdeseti obletnici ustanovitve izraelske države.

    
25. septembra, 2024  /  Kolumna/esej

V iskanju duše

Jasna Lasja

Doslej zadnje Šarotarjevo delo se razpira kot priklicevanje izginulega in izgubljenega, kot večni spomenik žrtvam največjega zločina človeštva in nenazadnje kot spomin na lastne predhodnike.

    
30. januarja, 2024  /  Cvetlični vrt, Kritika

Do kod sežejo želje

Larisa Javernik

Slikanica se absolutno odpira tudi v smer družbene kritičnosti in postavlja pod vprašaj, če je sploh smiselno posvetiti dobršen del svojega življenja lovljenju popolnosti, če v tem lovu izgubimo stik samim s seboj in s tem, kaj je zares pomembno.

    
29. januarja, 2024  /  Kritika

Kralj propadanja

Muanis Sinanović

Brez Božičeve poezije, z vrhom v Mlečku, žbunju, grobovih v njem, izkustvo slovenščine ne bi bilo enako; najbrž je ta jezik med vsemi pesniki pripeljal najbolj do roba in čez.

    
28. januarja, 2024  /  Kritika

Zadušljivi čustveni vrtiljak

Jasna Lasja

Avtorica, ki je konec septembra lani ob izdaji prvenca v slovenščini tudi obiskala Ljubljano, poraja nevšečnosti na vsaki strani, srž njenega pisanja je odkrito nestrinjanje z zapovedmi, ki ji jih nalaga strogo patriarhalna islamska družba, od nošenja naglavne rute naprej.

    
25. januarja, 2024  /  Kritika

Narečje je naročje jezika

Lidija Golc

Njena obmejna identiteta postaja univerzalna z njeno govorico in pisanjem, saj jo krepita pogum in modrost kulture, ki jo pomaga razvijati. Zanjo je pisati v slovenskem beneškem narečju naravno in samoumevno, vendar ni bilo vedno, saj je hodila le v italijanske šole.