Gre torej za izbor poezije petnajstih mladih ustvarjalcev_lk, milenijcev (med 20-30 leti), v kateri prevladujejo pesnice (10:4). Ženski kvoti je torej za spremembo zadoščeno.
Tale atmosfera me mau spominja na Delivrens, upam da nas naujo pohopsal hilbiliji z lajnom: »Cvili prase, cvili«. Tip na bendžu prou zažiga, zato b mogoč clo prenesu jado, čeb ga slišu špilat u živo.
Naenkrat je v vzvratnem ogledalu opazila, da za njo težek motor vztrajno mežika z dolgo lučjo. Prvi trenutek je pomislila, da bi lahko bil on in da jo znova zasleduje.
Zdaj je pa kabelska televizija, pa tristo programov jebemti. Kdo sploh vse to gleda?«
»Mama gleda.«
»Ne gleda! Spi na fotelju. Televizija špila, ona pa spi.
A ni škoda elektrike!«
Oporišče 43. armade vre. Posadka ne pozna končnega cilja izstrelitve, je pa seveda tudi zadnjemu vojaku jasno, da bo raketa SS-20 z jedrsko konico, katerikoli bo pač njen cilj, povzročila katastrofo.
Obe sta ženski. Ena je mrtva, druga v najboljših letih. Z njima sem se pogovarjala hkrati, v pisateljski rezidenci Akademia smo srkale kavo in lizale sladoled.
Poznal je vse filme o življenju znotraj, o hierarhijah, nasilju in o pobegih. Poznal je zgodbe o storjenih dejanjih, ki ostanejo za štirimi zidovi in globoko za zapahi osebnega spomina tudi po tem, ko ljudje odslužijo svoj dolg družbi.
Z izbrisanima M in N bodo prišle nove težave, ga je spreletelo. Nana lahko postane nama, mana ali mama. Mena lahko onemi. Brskal je za besedami z obiljem izbrisanih črk.
