10. novembra, 2024  /  Kolumna/esej

»Living under the rock«

Precenjujemo politični aktivizem, ki nima toliko moči, kot je želi imeti in kot si govori – še ena zgodba – da jo ima in obenem podcenjujemo moč mišljenja nečesa novega; vedno znova zapadamo v debate o sistemih, pristopih in idejah, ki že so.

24. oktobra, 2024  /  Kolumna/esej

Ciljna ravnina

Pridejo dnevi, ko se mi zdi, da so vse naše navade, vsi naši rituali, vsi naši hobiji, neke vrste odvisnosti, naši mali vsakodnevni poskusi, da osvojimo novo kolajnico. In seveda nam malokrat uspe, saj je vsaka nova zmaga manjša in je dražljaj zmagoslavja šibkejši, pa najsi gre za ljubezen ali za zaporedno zadeti trojki ob ponedeljkih zvečer.

8. decembra, 2022  /  Kolumna/esej

Mučeniki

Vsi, ki so bili pobiti v vseh verskih, ekspanzionističnih in kolonialnih bitkah, na vseh vojskujočih se straneh, so mučeniki. Pobili so jih, ker jim je grozil meč njihovega lastnega vladarja.

2. aprila, 2020  /  Kolumna/esej

Zaigraj še eno

Tudi zdaj, ko je virus odgnal vse turiste in sprehajalce iz strogega centra naše prestolnice, se ta harmonikar ne premakne; tisti, ki so ga v teh dneh videli, znajo povedati, da igra v dežju, snegu, včasih tudi do poznih ur, pokrit s polivinilom in obvezno kapo.

10. marca, 2020  /  Kolumna/esej

Videti ni isto kot gledati …

Vztrajam torej: bistveno je, kako “povzročeno škodo” skenirati in dokumentirati, jo spraviti v najbolj optimalno formo. Namen je seveda – v fikciji, v izmišljanju najti konec obsesiji in skritim polemikam, ki so se navzven kazale kot spraševanje, kot poskus biti in postati razmišljujoča posameznica.

12. februarja, 2020  /  Kolumna/esej

V vrsti

Rad imam te prozorne ljudi, ker se skozi njih vidi vse. Tudi sam sem prozoren človek: moje srce je prozorno, moja duša je prozorna,
moje misli so prozorne.