Dom je zame kraj, kjer lahko počivam, berem, pišem in razmišljam. Nekakšen heideggerjanski pogled. Dom je, kjer imam knjige, zvezek in pisalo, kamero, posteljo, obleke, ki so mi všeč, in čevlje, v katerih lahko hodim.
Dezorientalko tako berem trojno: kot bogat vir za razumevanje zgodovine Irana, kot pripoved o razcepljenem sodobnem subjektu v globaliziranem svetu ter kot (precej dostopen) literarni eksperiment.
