Dijana Matković proces oblikovanja razredne zavesti gradi iz osebne, mestoma tudi intimne izkušnje, ki je izkušnja deklice, najstnice in nato ženske iz priseljenske družine, in le-to aplicira na univerzalnejšo raven.
V romanu se kristalizira ideal afriške neodvisnosti. V liku Kapinge so namreč akumulirane ideje Frantza Fanona, Patricea Lumumbe, Nelsona Madele in drugih pomembnih borcev za afriško neodvisnost.
Mazzini se s pisanjem o spolnem turizmu znajde sredi problematične fetišizacije Afrike, ki sovpade s seksualnim strahom in seksualnim ljubosumjem, o katerem piše postkolonialni teoretik in psihiater Frantz Fanon.
Bolj ključno pa je, da je o skrajno resnih temah, in sicer na način igre, razvedrila, morda celo (medijskega) spektakla, rekonstruiral našo realnost in da je tudi osrednja metafora – družbene slepote – zadela svoje bistvo.
Namesto da bi izrekli, kar ostaja zamolčano, torej, da je število temnopoltih v Sloveniji posledica onemogočanja njihovega prihoda in naselitve, in da se tudi tistim redkim posameznikom, ki se vendarle naselijo, ovira njihovo bivanje, se izkazuje ignoranco.