Pesnice so čez patriarhalno kulturo tako ali drugače naredile križ, izstopile iz sveta utopičnih pričakovanj enkopravnosti in pokazale, da erekcija ni stvar spola, temveč da je povezana z družbeno močjo, ki je v osnovi samodestruktivna.
Ko pa so pesmi enkrat napisane, imajo vso svobodo, vesel sem, če ne ždijo v samoti, ampak živijo med ljudmi, se klatijo povsod okoli, pa četudi kdaj tam, kjer se za poezijo baje ne spodobi.
Vsaj na področju erotične poezije skromnost gotovo ni lepa čednost in vse do danes pri nas Iva Svetino v razkošnosti in čutni nazornosti erotičnih podob nihče ni prekosil. Pravzaprav se mu ni niti približal.
