V rubriki Odziv odpiramo prostor za polemiko s stališči in pogledi, ki so jih izrazili avtorji z objavami v Vrabcu Anarhistu. Namen te rubrike je krepiti dialog in zavest, da argumentirana razprava lahko pripomore k boljšemu razumevanju literature in družbe.
***
Spoštovani!
Odgovarjamo na vaše stališče in na stališče »velike večine članov Sekcije za mladinsko književnost, ki se pridružuje mnenju strokovnjakov s področja proučevanja mladinske književnosti in strokovnjakov s področja poznavanja psihologije mladostnika«, ki ga naslavljate kot poziv.
Vaš poziv k umiku knjige iz Priporočilnega seznama bomo vzeli kot stališče, saj poziva uradno nismo dobili. Do izbire stališča imate vso pravico, enako kot imamo mi pravico izraziti svoje strokovno mnenje, ki so ga javno podprli številni strokovnjaki s področja mladinske književnosti in strokovnjaki s področja literarne kritike. Ne glede na spoštovanje izbire mnenja, ne MKL in ne Sekcija nista v službi šolstva; vsa tri področja imamo namreč strokovno avtonomijo tudi o opredelitvah, kaj je primerno za mladino in kaj ne.
Glavni nesporazum izhaja iz tega, da očitek neprimernosti iz sistema izključuje za nas zelo pomembno skupino mladih do 18. leta.
1. Vaše stališče se osredotoča na problem starostne opredelitve omenjene knjige. V Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2017 z naslovom Odklenjeni kriki smo knjigo natančno opisali z vsemi potrebnimi vsebinskimi in nevsebinskimi gesli, ki so del bibliografskih opisov Priročnik V njej smo knjigo opredelili z najvišjo starostno stopnjo za mladinsko književnost 14+ (e – mladinski, nad 14 let, v sistemu COBISS). To natančno pomeni, da je knjiga namenjena mladim, od zaključka OŠ dalje, torej srednješolcem. Knjiga je z vsebinskimi gesli opredeljena tudi kot večnaslovniška (»crossover«) literatura in zahtevno branje, torej je hkrati namenjena tudi odraslim. Večnaslovniško odprtost so prepoznale tudi prve objavljene kritike že leta 2016, ko je knjiga izšla, pa tudi bibliotekarji po številnih splošnih in šolskih knjižnicah po Sloveniji.
2. Ob vseh navedenih dejstvih je jasno, da knjige ne namenjamo osnovnošolcem in je ne umeščamo v 3. triado in ne te, ne nobene knjige z znakom in priznanjem zlata hruška ne vsiljujemo v šolski kurikulum (niti v Cankarjevo tekmovanje ali kako drugo šolsko dejavnost, o kateri odloča šolstvo samo). Namenjamo ga dobrim in razmišljujočim bralcem kot zahtevno prostočasno branje. Knjiga je zelo primerna za pogovore o knjigah po knjižnicah, v srednjih šolah (bralni klubi), v družinah … Prepričani smo, da niste dovolj natančno razumeli naše starostne opredelitve in da iz tega izhajajo vsi nepotrebni nesporazumi in interpretacije.
3. Na vaš poziv, naj »Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Otona Župančiča, Pionirska, in komisija za izbor priznanj zlata hruška, umakne roman Evangelij za pitbule s priporočilnega seznama za kakovostno branje, namenjeno otrokom in mladim«, odgovarjamo, da smo vse naše strokovne odločitve natančno premislili in javno argumentirali, zato ni nobenega razloga, da bi omenjeno knjigo umaknili s Priročnika za kakovostno branje mladinskih knjig, ki obravnava literaturo za predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce.
Pri svojem strokovnem delu se zavzemamo za najvišjo možno raven profesionalnega delovanja, pri čemer sledimo določilom Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.
Uresničevanje Kodeksa od nas pričakuje, da ne bomo uvajali cenzure in drugih strokovno neutemeljenih omejitev pri pridobivanju in posredovanju informacij (člen IX), bomo pa, predvsem kar zadeva mladega bralca, skrbeli, da bo zanj na knjižničnih policah le najkakovostnejše gradivo, s čimer udejanjamo poslanstvo mladinskega knjižničarstva, da prenaša vedenje in vrednote o svetu mlajšim generacijam. Na to temo pripravljamo tudi naše enodnevno strokovno posvetovanje Knjižnica, srce mesta, 18. 4. 2018 v MKL z interdisciplinarno okroglo mizo o Večnaslovniški (»Crossover«) književnosti, mejah mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva.
Lepo povabljeni nanj.
