Vesna Liponik, Jabk, Ljubljana: Založba Škuc, 2023
Druga pesniška zbirka Vesne Liponik, imenovana Jabk, se razgrinja na več ravneh. Že s prvo zbirko je pesnica precizno zajela problematike brutalnega dojemanja živali, izkoriščanja in uničevanja omenjenih, izenačila razmerje med živaljo in človekom in z mešanjem grozljivosti in nežnosti predstavila živež na podeželju.
Jabk se tematsko še poglablja v ta svet, še močnejši kontrast pa dobiva med človekom in naravo. Motivika jabolka se razrašča na ravni jezika – to ni japka – temveč jabk, in je vez z več vidikov. Eden je gotovo generacijski, drugi preživetveni in tretji spoznavni. Motivika jabolka je odlično gonilo zbirke, Liponik neprestano dreza in prevprašuje, ve, se zaveda: jabolko je simbol, ki je prepreden na celotni ravni človeštva. Namreč avtorica do potankosti analizira pomen, se z njim preigrava o vprašanju slovničnega in biološkega spola: »cvet jablane je dvospolen / plod jablane (jabolko) je nepravi plod«. In tu lahko odpremo naslednji pomembnejši vidik zbirke, in sicer ljubezen. Te pesmi niso aktivistične, s pravo mero (strastnega) jezika se lotevajo lezbične tematike, ki sega v čas Sapfo in vse grške, kot pravi pesnica, vaške zgodovine in subjektinega intimnega doživljanja dvojine. Če je v prvi zbirki Liponik posegala v telesnost odnosa, je zdaj še bolj detajlna. Erotika, sicer le v nekaj pesmih, kot kaže izvirno kazalo, je v pesmih odlična. Gre za pretočnost, prehajanje, svobodo: »ti pusti jemat stvari iz ust ti pusti / pri ustih zlest v telo«. Tu je ženska, tu sta dve – ki sta v bližini bili že dosti prej – npr. v pesmi mutsu. Problematika lezbištva vseeno ni kot nekaj (avto)destruktivnega, je lahko drzna, strastna, a, žal, tudi prikrita. No, tretji vidnejši vidik je feminizem. Ženska kot simbol izkoriščane in teptane ženske je v zbirki zastavljena kot zelo pomemben in osrednji lik podeželja – je kmetica, ki skrbi za vse in vsakogar, pri čemer pa niso pomembne njene sanje in talenti. Pesem, posvečena Julijani Liponik, je kot generacijska zgodba marsikatere ženske s podeželja, ki je morala podrediti patriarhatu. Obenem pa stisko in poniževanja kot branjevka v mestu doživlja še danes – npr. v knjigarni. Pesnica Liponik poda jasno sporočilo o ženskah, ki so prepogosto spregledane in ta njen glas je nujen. Prav tako pa pesnica poudarja nezdrave odnose znotraj družine tudi z vidika matere, o čemer se dolgo ni pisalo.
Pesniška zbirka Jabk se na koncu sestavi kot poezija, ki se staplja z naravo, se zaokroži v njeno celoto in daje slutiti, da je polna drznosti, boja, svobode do vsega živega in ranljivega. Osrednji gonili sta jabolko in ženska in z njima odpira ves ustroj sveta. S tema dvema pomembnima motivoma, ki preraščata v simbol, stke celoten problemski niz vsega, kar nas obdaja. Vsaka izreka, misel, moč, da si nekoga kdo podredi, je samo zaradi strahu in nemoči tistega, ki to izvaja. Na kateri koli ravni. In Liponik z vso predanostjo za boljše in pravično, premišljeno in svobodno dokaže, kako nujen v poeziji je njen Jabk.
glas
2
tvoj glas se v hipu zmedi zmes zlogov
jezik
